Po študiju v Rheinlandu in Glasgowu se je vrnil na Češko, kjer je služil verski družbi »Jednota českobratska«. Po stikih s Slovenci na Westfalskem se je naučil slovenščine in se odločil obnoviti protestantsko propagando med Slovenci. V propagandne namene je izdal: Pravoverni katoličan (1897), Jurija Dalmatina Predgovor k bibliji iz leta 1584 (1901), Verujem v odpuščanje grehov; Preslavni evangelij Jezusa Kristusa; Nasledništvo Sv. Petra; Andrej Dun, irski katoličan (1906)… Med bivanjem na Škotskem se je odločil, da bodo njegov misijonski okoliš Slovenci, med katerimi je deloval neodvisno od cerkve. Leta 1896 je bil v Gradcu, Celju, okolici Ljubljane, na Hrvaškem in v Bosni. V Ljubljano se je ponovno vrnil leto kasneje. V obdobju 1898 – 1899 je deloval v Mariboru. Pri opravljanju božje službe v Mariboru je uporabljal nemški in slovenski jezik. Zaradi neuspehov v misijonarskem delu se je umaknil v Češke Budĕjovice, vendar je z vsakoletnimi obiski Slovencev nadaljeval. Po prejetju poziva za novo protestantsko izdajo novega zakona se je ponovno nastanil v Ljubljani (1904 – 1922). V okviru svojega delovanja je izdajal časopisa: »Veselega poročila otrokom« (1909 – 1924) in Blagovestnik (1905 – 1914). Pripravil je popravljen prevod novega testamenta v slovenskem jeziku, ki je izšel leta 1914 pod naslovom Sveto Pismo starega in novega zakona. Novembra 1922 se je preselil v Letovice na Moravskem.

Nina Lončar

Viri: 
Slovenski biografski leksikon, prva knjiga, Zadružna gospodarska banka, 1925 – 1932, str. 78.
Ilustrirani Slovenec, 8. september, 1929, str. 291.
Rokopisna zbirka UKM.
Chráska, Anton