Rodil se je 1. februarja 1835 v Mariboru. Leta 1863 se je poročil z Ano Primožič s katero sta imela štiri otroke. Po poklicu je bil pravnik, tako kot njegov oče. Iz prava je doktoriral leta 1860 ter kot odvetniški pripravnik delal v pisarni svojega očeta. Leta 1869 je prevzel njegove posle.

Duchatsch se je politično udejstvoval že pred izvolitvijo za župana Maribora.  Od leta 1869 naprej je bil redno izvoljen v občinski  svet, prav tako v letih 1873, 1876, 1880 in 1883 v okrajni zastop. Med leti 1874-1877 je opravljal funkcijo podžupana, v županskem mandatu dr. Mathäusa Reiserja in tako včasih prevzel vodenje sej mestnega sveta ter bil s strani slednjega večkrat zadolžen za poizvedbe in poročanje glede različnih zadev gospodarske in upravne narave. Med projekti, ki jih je v prvem obdobju svojega političnega delovanja še posebej zagovarjal, je bila vzpostavitev okrožnega sodišča v Mariboru in posledično tudi gradnja novega sodnega dvora z zapori. Zaradi nezadostne podpore za projekt je bila nova sodna palača z zapori zgrajena šele leta 1902. Naslednja projekta, ki ju je Duchatsch podprl v državnem zboru sta bila načrtovana izgradnja železniške proge med Dravogradom in Celjem ter gradnja novega učiteljišča v Mariboru. Prvi ni bil nikoli realiziran medtem, ko je za realizacijo drugega preteklo trideset let.  Ob političnem angažmaju je Duchatsch opravljal tudi službo kot pravnik. Duchatschevo politično delovanje je bilo Slovencem iz leta v leto manj naklonjeno saj je bil podvržen nemškim interesom. Julija 1880 je zaradi družinskih razlogov odstopil s položaja poslanca državnega zbora in poslanca deželnega zbora. Od takrat je politično deloval le še na lokalni ravni. Poleg političnega udejstvovanja je bil Duchatsch dejaven v številnih društvih.

Za mariborskega župana je bil izvoljen leta 1883, a šele po tretjem glasovanju. Novega župana je februarja potrdil tudi cesar Franc Jožef in tako je na seji občinskega sveta 22. februarja 1883 Duchatsch uradno zaprisegel. V času njegovega županovanja sta bila leta 1883 odkrita spomenika nadvojvodi Janezu ter admiralu Tegetthofu. Istega leta so se občinski svetniki seznanili z namero Mestne hranilnice, da v Mariboru za svoje potrebe, skupaj z dekliško šolo, zgradi novo stavbo. Otvoritev mogočne novorenesančne zgradbe je bila maja 1886, ko Duchatsch ni več opravljal županske funkcije. V tem letu je bila slovesno odprta tudi nova brv čez reko Dravo, okoli 500 metrov zahodneje od starega državnega mostu. Sprejet je bil načrt za širitev mesta ter obnovljena stolna cerkev sv. Janeza Krstnika. Leta 1886 mu občinski svetniki zaradi prevelikih očitkov glede netransparentnih in slabo zasnovanih proračunov  niso več dodelili županskega mandata.

Aprila 1886 je odstopil kot občinski svetnik. Takrat so se mu že pokazale prve posledice živčnega obolenja. Z ženo sta se preselila v Gradec, kjer je Duchatsch 13. decembra 1887 umrl v umobolnici Feldhof. Njegove posmrtne ostanke so dva dni kasneje prepeljali v Maribor, kjer so ga položili v družinsko grobnico na mariborskem starem mestnem pokopališču.

Anja Kotnik

Viri: 
Deutscher Bote für Steiermark und Kärnten, 1899, str. 9.
Friš, Darko: Snovalci sodobnega mesta ob Dravi : mariborski župani : 1850-1945. Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča, Maribor 2018, str. 128-153.
Portret Ferdinanda Duchatscha