Jurčič, Josip

4. marca 1844 se je rodil na Muljavi. Njegovo otroštvo so zaznamovale zgodbe, pravljice in anekdote, ki mu jih pripovedoval ded. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v Višnji Gori, gimnazijo pa v Ljubljani. V dijaških letih je zbiral in si zapisoval ljudsko gradivo ter prebiral angleškega romanopisca Walterja Scotta. Močan vpliv nanj so imela tudi dela Frana Levstika, predvsem delo Popotovanje iz Litije do Čateža, Martin Krpan z Vrha,…  Pri 17-ih  je izdal svojo prvo pripoved Pripovedka o beli kači (1861). Leta 1863 je zbral dedove pripovedke in jih objavil v zbirki Spomini na deda. Leta 1864 je Mohorjeva družba izdala zgodovinsko povest Jurij Kozjak in črtico Jesenska noč med slovenskimi polharji, Slovenski glasnik pa povest Domen. Po končani gimnaziji je šolanje nadaljeval na Dunaju, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. V zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov je leta 1866 objavljal roman Deseti brat, ki velja za prvi izvirni slovenski roman. V tem času je začel snovati svoj novi roman Cvet in sad, napisal je Kozlovsko sodbo v Višnji gori (1867) in Nemškega valpta (1868). Zaradi pomanjkanja denarja je leta 1868 opustil študij. Z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom je istega leta izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. Naslednje leto je kot poklicni časnikar dobil službo v uredništvu časopisa Slovenski narod, ki je začel izhajati v Mariboru. Tu je ostal do leta 1870, ko je odšel na Dunaj, kjer je Stritarju pomagal pri urejanju Zvona in bil dopisnik za Slovenski narod. Ker ni našel stalne zaposlitve je konec leta 1870 šel na Hrvaško v Sisak, kjer je urejal jugoslovanski časopis Südslavische Zeitung. Leta 1871 je po smrti glavnega urednika Slovenskega naroda Antona Tomšiča prevzel uredništvo časnika v Mariboru in ga urejal do smrti. Leta 1872  se je preselil v Ljubljano in  objavil znano kratko pripoved Telečja pečenka. Leto kasneje je napisal zgodovinski roman Ivan Erazem Tatenbach. Leta 1876 je napisal prvo slovensko tragedijo Tugomer; leta 1877 je končal Cvet in sad ter izdal Lepo Vido. Jeseni leta 1879 je zbolel za tuberkolozo. Da bi okreval, je marca 1880 odšel v Gorico in Benetke. Skupaj z Jankom Kersnikom, Franom Levcem in Ivanom Tavčarjem je ustanovil nov leposlovni list v Ljubljani, z naslovom Ljubljanski zvon. Prva številka je izšla leta 1881. Jurčič je za časnik napisal Rokovnjače (1881), vendar je zaradi bolezni dodelal le enajst poglavij, ostala poglavja je po njegovem načrtu napisal Janko Kersnik. Obenem je pisal zgodovinsko tragedijo Veronika Deseniška (1886), jo dokončal, le popraviti mu je zaradi bolezni ni uspelo. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani.

Nina Lončar