Po končani osnovni šoli v Ljutomeru in klasični gimnaziji v Mariboru je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral klasične jezike, zgodovino in arheologijo. Leta 1932 je diplomiral iz grščine in latinščine. Vojsko je odslužil v šoli za rezervne oficirje v Bileći. Leta 1934 je postal profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. V tem času je pod psevdonimom Jože Kolar iz nemščine prevedel Marxovo razpravo o Napoleonovem državnem udaru. Pred začetkom vojne v Jugoslaviji je bil mobiliziran v vojsko Kraljevine Jugoslavije, v njenih vrstah je padel v nemško ujetništvo. Do konca leta 1941 je izkusil več taborišč, dokler ni bil izpuščen in se je lahko vrnil v Maribor. Vse do osvoboditve se ni mogel več redno zaposliti. Po krajšem uradniškem službovanju v Judenburgu v Avstriji je do konca vojne ilegalno bival v Ljutomeru in okolici. Šele maja 1945 je bil spet vključen v učiteljski poklic. Predaval je na učiteljskem tečaju v Ljutomeru in septembra nastopil ravnateljsko mesto na Nižji gimnaziji v Gornji Radgoni. Naslednje leto se je z družino preselil v Maribor, kjer je postal ravnatelj klasične gimnazije. Septembra 1947 je na Ministrstvu za prosveto v Ljubljani postal zadolžen za visoke šole in znanstvene ustanove. To funkcijo je opravljal do leta 1949, ko so ga premestili, tokrat v Beograd, na Ministrstvo za zunanje zadeve. Že istega leta se je na lastno željo vrnil v Ljubljano in sprejel funkcijo načelnika oddelka za znanost na Ministrstvu za znanost in kulturo. Kmalu po ustanovitvi založbe Obzorja je začel z založbo sodelovati kot zunanji urednik. Vrnil se je v Maribor, kjer je še enkrat postal ravnatelj klasične gimnazije. V petdesetih letih je nato za Obzorja prevedel nekaj klasičnih del svetovne literature. Od leta 1957–1964 je urejal revijo Nova Obzorja (naslednico Obzorij in predhodnico današnjih Dialogov) ter zanjo prispeval članke o antični in sodobni literaturi. Leta 1960 je postal glavni urednik in direktor založbe. Kot eno izmed prvih nalog si je zadal izid Izbranega dela Stanka Majcna, kar mu je ob pomoči urednice Marje Boršnik uspelo leta 1967. Naslednje leto je začela izhajati zbirka Znamenja, ki je nato dolga leta veljala za temeljno zbirko humanistične literature v Sloveniji. Založba Obzorja je v času njegovega vodenja ustanovila tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Po upokojitvi leta 1973 je še naprej prevajal. Najbolj znana iz tega obdobja sta prevoda Platonove Države leta 1976 in njegovih Zakonov leta 1982. Ob psevdonimu Jože Kolar se je pod prevode podpisoval še s psevdonimi Peter Kolar, Tone Ločnikar in Mirko Košir. Jože Košar velja danes za eno izmed ključnih osebnosti mariborske kulture. Pokopan je na Pobrežju. Na njegovi rojstni hiši v Stročji vasi je bila leta 1986 odkrita spominska plošča, ki je danes pritrjena na pročelje nove stanovanjske hiše na istem mestu.

Nagrade:

Za prevod Platonove Države je leta 1977 prejel Sovretovo nagrado.

 

Gabrijela Kolbič

 

 

Viri:

  • Klaudija Sedar. KOŠAR, Jože. (1908–1982). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 3. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kosar-joze/
  • Hartman, B. in Gantar, K.: Jože Košar. Enciklopedija Slovenije 5. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 330.

Literatura:

  • D. Mevlja: Jože Košar: ob 80-letnici rojstva, Večer, 16. 03. 1988, str. 6.
  • Forstnerič, F. in Forstnerič Hajnšek, M.: Jože Košar: humanist in založnik. Maribor: Založba Obzorja in Mladinski kulturni center, 2000.
  • Franc Šrimf: Jože Košar šestdesetletnik, Delo, 1968, št. 73, str. 5.
  • Janez Švajncer: Jože Košar: 1908-1982, Sodobnost, 1997,  št. 8/9, str. 716–721.
  • Dušan Mevlja: Jože Košar: ob 80-letnici rojstva, Večer, 16. 03. 1988, str. 6.
  • Bogo Teplý: Jože Košar – šestdesetletnik. ČZN, letn. 39 = n. v. 4, 1968, str. 5–6.
  • Bruno Hartman: Jože Košar 1908–1982, ČZN, letn. 54 = 19 , (1983), 1–2 ; str. 6–8.
  • France Forstnerič: Osrednja postava mariborske kulture po drugi vojni : ob 90-letnici rojstva Jožeta Košarja, Večer, 16.03.1998, str. 10.
  • Vili Vuk: Košar kot urednik in prevajalec, Večer, 17. 03. 2001, str. 17.
  • O Jožetu Košarju na Prvi gimnaziji, Večer, 22. 11. 2016, str. 8.
  • Sovretova nagrajenca, Dnevnik, 13. 4. 1977, str. 5.
  • Drago Simončič: Jože Košar 70-letnik, Delo, 15. 3. 1978, str. 7.
  • Janez Švajncer: Jože Košar 70-letnik, Dialogi, 1978, št. 12, str. 705, 706.
  • Emil Frelih: 70-letnica prof. Jožeta Košarja, Primorski dnevnik, 1978, št. 102, str. 6.
  • Bračič Vladimir: Prof. Jože Košar – sedemdesetletnica, Naši razgledi, 1978, št. 9, str. 264.
  • France  Forstnerič: Jože Košar. (Nekrolog kulturnemu delavcu, prevajalcu in založniku iz Maribora.), Delo, 2. 6. 1982, str. 8.
  • Franc Štrimpf: Jože Košar. (Nekrolog o nekdanjem direktorju klasične gimnazije v Mariboru in direktorju Založbe Obzorja, prevajalcu in pedagogu.), Večer, 2. 6. 1982, str. 6.
  • Drago Simončič: Jože Košar. (Nekrolog zgodovinarju, publicistu in ravnatelju Obzorij iz Maribora.), Naši razgledi 25. 6. 1982, str. 357.
  • Franc Šebjanič: V spomin Jožetu Košarju. (Nekrolog o mariborskem pedagogu, prevajalcu in publicistu.), Vestnik, 10. 6. 1982, str. 4.
  • Franc Šebjanič: Zadnji prevod prof. Jožeta Košarja, Večer, 20. 1. 1983, str. 4.
  • Spominska plošča Jožetu Košarju (v Stročji vasi), Večer, 28. 5. 1986, str. 6.
  • France Forstnerič: Mnogim mladim piscem je prvi utrl pot. (V Stročji vasi so odkrili spominsko ploščo pedagogu, prevajalcu in založniku Jožetu Košarju.), Delo, 2. 6. 1986, str. 2.
  • Jože Rakuša: Akademiki brez naslova. (Na domačiji v Stročji vasi so prof. Jožetu Košarju odkrili spominsko ploščo.), Večer, 2. 6. 1986, str. 1.
  • Dušan Loparnik: Spominska plošča Jožetu Košarju, Vestnik, 5. 6. 1986, str. 24.
  • Jaro Dolar: Široka in na strpnosti temelječa kultura. (Govor ob odkritju spominske plošče Jožetu Košarju na domačiji v Stročji vasi.), Večer, 7. 6. 1986, str. 26.
  • Zdenko Kodrič: Spomin na Jožeta Košarja, Večer, 10. 12. 1992, str. 2.
Jože Košar