Po končani osnovni in srednji šoli (maturiral je leta 1972 z odličnim uspehom) je nadaljeval študij na Univerzi v Ljubljani, na Fakulteti za elektrotehniko. Diplomiral je leta 1977 pod mentorstvom akad. prof. dr. L. Vodovnika. Leta 1980 je magistriral na Visoki tehniški šoli v Mariboru pri mentorju prof. dr. B. Stiglicu z magistrskim delom Programska oprema mikroprocesorske osrednje postaje sistema za nadzor. Nato je odslužil vojaški rok. Leta 1983 je doktoriral z disertacijo Analiza učinkovitosti večprocesorskih struktur s skupnim vodilom pod mentorskim vodstvom prof. dr. B. Stiglica na takratni Visoki tehniški šoli v Mariboru.

Med študijem je bil krajši čas zaposlen pri Regionalni zdravstveni skupnosti v Mariboru, kasneje pa je začel delati na Visoki tehniški šoli v Mariboru, današnji Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je zaposlen še danes. Sprva je bil raziskovalec − stažist, nato pedagoški delavec. Za asistenta je bil prvič izvoljen leta 1978, za višjega predavatelja leta 1981, docent je postal leta 1984, leta 1989 izredni profesor, leta  1994 pa je bil izvoljen v rednega profesorja za predmetno področje informatika. Profesionalno dela na področju informacijskih sistemov, predvsem preučuje probleme njihovega načrtovanja in vzdrževanja.

Kot rektor Univerze v Mariboru je uresničil več pomembnih razvojnih projektov – v njegovem mandatu so bile ustanovljene Fakulteta za logistiko, Medicinska fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in matematiko, univerzi pa se je priključila tudi ljubljanska Fakulteta za varnostne vede. S temi projekti – še zlasti s Fakulteto za logistiko, ki ima sedež v Celju in dislocirano enoto v Krškem,– je Univerzo v Mariboru jasno določil kot vodilno slovensko univerzo pri razvoju druge kohezijske regije in jo razvil v prvo t. i. vseslovensko univerzo. Kot rektor si je ves čas prizadeval vzpostaviti tesnejše sodelovanje med univerzo in gospodarstvom – mariborska univerza potrebuje ustrezne institucije, ki tako sodelovanje omogočajo oz. pospešujejo, zato so bili ustanovljeni Pisarna za transfer tehnologij ter dva univerzitetna inkubatorja (Maribor in Celje).

Veliko zaupanje in hkrati odgovornost so mu izkazali tudi rektorji 59 tujih univerz, ki so ga izvolili za predsednika Podonavske rektorske konference.

Prejel je srebrno plaketo Univerze v Mariboru (1995), Slovensko društvo Informatika pa mu je podelilo priznanje za strokovno delo (1996).

Nina Lončar

 

Viri: 
Petra Zemljič, Melita Forstnerič Hajnšek, Najprej urediti odnose in vzpostaviti zaupanje, Večer, 59, št. 77, 3. april 2003, str. 11.
Arhiv Rektorata Univerze v Mariboru
Rozman, Ivan