Križanič, Ivan

Po končani ljudski šoli v Križevcih in v Radgoni je bil leta 1856 sprejet na dijaško semenišče v Gradcu. Leta 1859 se je sedež lavantinskih škofov preselil iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Mursko polje s Slovenskimi goricami se je ločilo od sekovske škofije in prešlo pod oblast lavantinskega škofa. V tem času je Križanič zapustil Gradec in se preselil v Maribor, kjer je bil sprejet v novo semenišče Viktorinum. Jeseni 1864 se je vpisal na bogoslovje. V mašnika je bil posvečen 23. julija 1867. Po končanem študiju bogoslovja je delal kot kaplan pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Leta 1871 je bil prestavljen za duhovnega pomočnika k Sv. Magdaleni, predmestni župniji v Mariboru. Študij je nadaljeval na graški univerzi, kjer je 1873 promoviral doktorat. Leta 1875 je začel delati kot profesor bogoslovja v Mariboru. 30. decembra 1885 ga je cesar imenoval za stolnega kanonika. Od leta 1887 do smrti je bil član štajerskega deželnega šolskega sveta kot zastopnik lavantinske škofije. Od leta 1890 pa do smrti je predaval pastirstvo. Vmes je nekaj let opravljal delo podravnatelja v bogoslovnici. Leta 1901 je postal stolni dekan. Bil je dolgoletni predsednik mariborskega katoliškega tiskovnega društva. Ustanovil je Vincencijevo družbo v stolni župniji za podpiranje revežev, dijaško kuhinjo za revne dijake ter Marijanišče kot zavetišče za revne in brezposelne služkinje. Ukvarjal se je z nabožno-poljudnim pisateljevanjem. Napisal je: Žlahtna rozga Slovenskih goric (1887), Zgodovina svete katoliške cerkve (1883, 1885, 1887), Bela žena (1890). Svoje prispevke je objavljal v Voditelju v bogoslovnih vedah.

Nina Lončar