Simčič, Branko

Gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Leta 1933 je maturiral in se vpisal na arhitekturo v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1941. Po vključitvi v Osvobodilno fronto je bil od 1942 do 1943 interniran v Gonarsu in Trevisu v Italiji. Nato se je vključil v narodnoosvobodilno vojsko, kjer je opravljal različne funkcije (vodja ekipe za graditev bolnic, grafik v centralni tehniki Komunistične partije Slovenije, referent za arhitekturo v oddelku za kulturo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu, inscenator Slovenskega narodnega gledališča, referent v odseku za gradnje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta). Od leta 1946 je bil asistent v Inštitutu za raziskavo materiala na Univerzi v Ljubljani in tajnik sosveta tehnološkega inštituta. Od leta 1947 je delal kot urbanist v Sarajevu, od 1948 v Ljubljani pri Projektnem zavodu Ljudske republike Slovenije in v uradu za regulacijo Ljubljane, kjer je postal šef odseka za izvajanje regulacije in urbanistično dokumentacijo. Od leta 1962 je bil direktor Zavoda za urbanizem na Bledu.
Simčič se je ukvarjal z: inscenacijo za SNG Maribor, opremljanjem knjig, izdelovanjem plakatov, znamk, revij, bankovcev (izdelal je osnutke za prvi slovenski denar), načrtovanjem notranje opreme, spomenikov. Osrednji del njegovega delovanja predstavljajo arhitekturni in urbanistični načrti in zasnove. Pri tem izstopajo načrti za ureditev središča Ljubljane in načrt Gospodarskega razstavišča v Ljubljani (hala A). Leta 1959 je s sodelavci prejel Prešernovo nagrado.

Nina Lončar