Po končani realki v Ödenburgu je odšel na Dunaj v uk k stavbeniku Francu Schlöglu in tako nadaljeval družinsko tradicijo stavbarstva po očetovi strani. Na stavbni in strojni obrtni šoli v Wiednu na Dunaju je opravil zimske tečaje in bil leta 1880 sprejet na specialno šolo prof. Friderika barona Schmidta na dunajski akademiji, ki ga je zaposlil pri zidavi rotovža. Bil je namestnik dunajskega arhitekta Ludovika Schöneja. Od leta 1884 je bil v službi graškega mestnega stavbenika Jožefa F. Flohra. Službeno pot v Gradcu je nadaljeval kot arhitekt stavbnega vodstva nove graške univerze in kot učitelj na graški državni obrtni šoli. Z izgradnjo graške univerze je delal samostojno kot arhitekt in stavbenik. V Mariboru je delal 17 let. Sprva je vodil Picklovo tovarno cementnih izdelkov in umetnega kamna, nato je izvrševal vsa občinska in erarična stavbna dela. Po vojni je obrt opustil. Izdelal je načrte za številne slovenske cerkve, načrte za zvonike (Slovenska Bistrica, Sv. Peter pri Radgoni, Sv. Lovrenc pri Mariboru), načrte za notranjo opremo cerkva (Sv. Križ pri Ljutomeru – veliki oltar in prižnica, Poljčane – veliki oltar, Studenci pri Mariboru – veliki oltar in prižnica, Jarenina – veliki oltar, cerkev šolskih sester v Mariboru – veliki oltar), načrte za šolo v Jarenini in šolo šolskih sester v Mariboru ter več nagrobnikov v Mariboru. Načrte je risal v zgodovinskih slogih, predvsem v novogotskem in novorenesanskem

Nina Lončar

Viri: 
Slovenski biografski leksikon, druga knjiga, Ljubljana 1933-1952, str. 262.
Marijan Marolt, Dekanija Celje, II. zvezek: cerkvene umetnine izven celjske župnije, Zgodovinsko društvo v Mariboru, Maribor, 1932, str. 123, 124.
Avguštin Stegenšek, Ljubitelj krščanske umetnosti, Spomeniški svet Lavantinske škofije v Mariboru, I. letnik 1914, 3. in 4. zvezek, str. 90-94; 181.