V Mariboru je končal trgovsko šolo in odšel na Reko. 1890 leta je z Josipom Ružičko ustanovil lesno trgovino Premrou & Ružička. Po nekaj letih je sodelovanje prekinil in ustanovil samostojno podjetje pod imenom J. Premrou, trgovina in izvoz lesa s sedežem na Reki in Sušaku. Leta 1896 je dejavnost razširil ter kupil od podjetja Srečko Nezberger in sin parno žago v Jasenku. Istega leta je zgradil še parno žago v Cigleniku v Slavoniji. Les je začel izvažati poleg Italije še v Anglijo, na Nizozemsko, v Nemčijo, Južno Ameriko, Španijo, južno Francijo in severno Afriko. Posli so mu omogočili, da je na Reki ustanovil zavod Fondiario in Riječko Pučko banko, ki ji je predsedoval do leta 1922 ter druge socialne in gospodarske ustanove. Bil je med ustanovitelji Reške borze in delničar v številnih podjetjih. Ugled in strokovnost sta bili podlagi njegove izvolitve za predsednika (kasneje podpredsednika) reške Trgovske in industrijske zbornice ter imenovanje za cenzorja avstro-ogrske banke na Reki. Dejaven je bil tudi v sosednjem Sušaku.

Nina Lončar

Viri: 
Slovenski biografski leksikon, peti zvezek, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana 1933, str. 491, 492.