Zgodovina

Iz "črnožolte kletke narodov" v "zlato svobodo"?

Lukan, Walter

Kakšen pomen je imelo nacionalno gibanje malega naroda, ki je živel skoraj v celoti v avstrijski državni polovici in tvoril tam komaj 4,5 odstotkov celotnega prebivalstva? Knjiga prispeva v smislu avtorjevih intenc k bolj diferencirani sliki nacionalne problematike habsburške monarhije v prvi svetovni vojni, saj je v avstrijski historiografiji slej ko prej preveč prisotno zoženo zorno polje, ki nosi izrazit pečat centra, Dunaja.  

Cobiss ID: 276764672

Reichsarbeitsdienst-Krieg-Gefangenschaft

Stöckl, Heide

47 pričevalcev vojnega časa z območja avstrijske Štajerske.

Cobiss ID: 78846465

Podivjana celina

Lowe, Keith

V enaindvajsetem stoletju na konec druge svetovne vojne radi gledamo kot na čas radosti. Videli smo podobe mornarjev, kako poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, in nasmejane čete vseh narodnosti, kako si podajajo roke vzdolž pariških Elizejskih poljan. Toda kljub vsemu slavju ob koncu vojne je bila Evropa pravzaprav domovina razdejanja, anarhije, maščevanja, praznine in žalovanja.
Knjiga britanskega zgodovinarja Keitha Lowa Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni (Savage Continent: Europe in the aftermath of world war II, 2012) se začne s podrobnim opisom, kaj vse je bilo med vojno uničeno, tako na stvarni kot moralni ravni. V drugem delu avtor opisuje val maščevanja, ki je preplavil celino, v tretjem in četrtem delu pa predstavi, kaj se je zgodilo, ko so maščevanje in druge oblike nasilja spustili z vajeti: zanetili so etnično čiščenje, politično nasilje in državljanske vojne – dogodke z najbolj daljnosežnimi posledicami v evropski zgodovini. V grobem je torej opisano obdobje v letih 1944–49.
Zgodba o Evropi takoj po vojni govori o zgodovini, ki doslej še ni bila ustrezno zapisana. V nobenem jeziku doslej še ni izšlo delo, ki bi nadrobno opisovalo dogajanje po vsej celini – tako na Vzhodu kot na Zahodu – v tem prelomnem in nemirnem času. Avtor obravnava obdobje, preden so bili poskusi rehabilitacije Evrope sploh mogoči, ko so bile razmere v večini Evrope še vedno izredno spremenljive in je bila že najmanjša provokacija dovolj, da se je znova razplamtelo nasilje. Na neki način poskuša doseči nemogoče – opisati kaos. Na nekaj mestih omenja tudi Slovenijo in slovenske domobrance ter dogajanje v Mariboru. Ker osvetli različne elemente, ki so privedli do določenih povojnih grozodejstev, je knjiga še kako aktualna za Slovenijo, saj olajša razumevanje povojne zgodovine.
Kljub vsebinsko težki tematiki se knjiga odlikuje po izredni berljivosti – avtorjev slog je razumljiv, tekoč in napet. Že branje odlomka na tej strani (spodaj) bralca takoj potegne v vrtinec dogodkov, ki so oblikovali to ključno, formativno obdobje, ki je temelj nove Evrope.

Povzeto po spletni strani založbe Modrijan

Cobiss ID: 279800064

Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918)

Cvirn, Janez

Knjiga prof. dr. Janeza Cvirna Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918) je njegovo zadnje delo o zgodovini parlamentarizma, a najbolj celovito. V prvi vrsti predstavlja temeljit pregled ključnih prelomnic v ustavni zgodovini Avstrije, od prve omembe besede ustava do njene vsakokratne razgradnje. Poleg tega je knjiga tudi izčrpen politično-zgodovinski pregled, saj je avtor obsežno popisal odnose vlad in parlamenta. In tretjič, študija vsebuje podroben prikaz delovanja slovenskih poslancev v državnem zboru od leta 1848-1918, kar je še najbolj dragoceno. Cvirn v tem kontekstu prepričljivo pokaže, da je bilo maloštevilno slovensko parlamentarno zastopstvo prisiljeno voditi oportunistično politiko. Ena temeljnih ugotovitev Cvirnove knjige je spoznanje, da razpad habsburške monarhije ni bil posledica domnevno prepozne in nezadostne politične demokratizacije. Liberalna decembrska ustava iz leta 1867 je Cislajtanijo spreminjala v relativno moderno ustavno monarhijo, ki glede demokracije ni bistveno zaostajala za večino evropskih držav. Vzroki za njen tragični konec so v prvi vrsti tičali v usodnem pomanjkanju temeljnega konsenza o tem, kako naj bo država organizirana. Slednje se je vedno očitneje kazalo tudi v avstrijski parlamentarni praksi. Če se je v začetku državni zbor še vzpostavil kot nekakšen forum za sklepanje (nacionalnih) kompromisov, je od konca 19. stoletja postal prizorišče hudih nacionalnih spopadov, v katerih ni bilo prostora za sporazum. Toda Cvirn je ob tem večkrat in ob različnih prilikah upravičeno poudarjal, da je negativna ocena avstrijskega parlamentarizma, ki se pogosto pojavlja v historiografiji, bolj posledica njegovega žalostnega konca kot njegove resnične dejavnosti in vloge. (dr. Jure Gašparič)

Izšlo v sozaložništvu z Zgodovinskim društvom Celje.

Novi tednik Celje, 11. 6. 2015

Cobiss ID: 279246336