Tomažič, Ivan Jožef

Gimnazijo je končal v Ljubljani in se leta 1895 vpisal na bogoslovje v Mariboru. V mašnika je bil posvečen 5. decembra 1898. Kot kaplan je od leta 1899 do 1901 služboval pri Sv. Juriju ob Ščavnici in do leta 1903 v Celju. Nato je nadaljeval študij v Innsbrucku in 4. aprila 1906 promoviral doktorat na področju bogoslovja. Leta 1905 ga je škof Mihael Napotnik poklical v Maribor za škofijskega tajnika in dvornega kaplana. Slednje je opravljal še v času, ko je bil že stolni kanonik (imenovan leta 1915). Leta 1921 je bil imenovan za stolnega dekana in leta 1925 za papeževega hišnega prelata. Od leta 1920 do 1922 je predaval cerkveno zgodovino na bogoslovnem učilišču. Bil je član literarnega društva »Slomšek« in sodelavec pri listu Lipica. 18. junija 1928 je postal pomožni škof in generalni vikar ter leta 1930 stolni prošt. Po smrti škofa Andreja Karlina je bil imenovan za lavantinskega škofa. Ustoličen je bil 15. avgusta 1933. Ob tem je napisal izjavo, da morata biti cerkev in duhovščina nad političnimi strankami. Njegovo škofovo geslo je bilo »Ne jaz, ampak Bog«. Prizadeval si je za obnovo verskega življenja po načelih katoliške akcije. Leta 1934 je sklical škofijski evharistični kongres. Največjo pozornost je posvetil Slomškovi beatifikaciji in zidavi nove stavbe bogoslovnega semenišča.

Nina Lončar