Missia, Jakob

Osnovno šolo je obiskoval v Kapeli, v Radgoni in v Mariboru. Nato je bil sprejet v deško semenišče v Gradcu, kjer je leta 1857 končal gimnazijo. Vpisal se je na bogoslovje v Gradcu, vendar ga je po enem letu študija škof Otokar Marija Attems poslal v Rim v zavod Collegium germanico-hungaricum. 20. maja 1863 je bil posvečen v mašnika. Študij s področja filozofije in teologije je končal leta 1864. Kot doktor bogoslovja se je vrnil v Gradec, kjer je sprva opravljal delo prefekta v deškem semenišču. Leta 1866 je postal tajnik škofa in dvorni kaplan. V obdobju 1871-1879 je bil škofov kancler in konzistorialni svetovalec in v obdobju 1879-1884 stolni kanonik. V tem času je napisal študijo o kongrui: Zur Congruafrage des katholischen Seelsorgs-Clerus (Gradec, 1883). 14. junija 1884 ga je cesar imenoval za ljubljanskega knezoškofa. Ustoličen je bil 14. decembra v Ljubljani. 30. decembra 1884 ga je cesar imenoval za svojega tajnega svetnika; leta 1897 mu je podelil viteški red železne krone I. vrste. 12. decembra 1897 je bil imenovan za goriškega nadškofa. Ustoličen je bil 22. maja 1898. 19. junija 1899 je bil povzdignjen v kardinala. Podpiral je redovništvo ( leta 1887 je poklical v Ljubljano jezuite in na Selo pri Ljubljani povabil karmeličanke iz Gradca), leta 1890 je oživil pastoralne konference, izdelal je nov katekizem.