Zlatarstva in srebrarstva se je med leti 1882-1886 učil v Ljubljani pri Matevžu Schreinerju in njegovem nasledniku. Dve leti je opravljal delo pomočnika v delavnici brata Leopolda v Ljubljani. Od 1888 do 1889 je delal v srebrarski industriji na Dunaju (Rumwolf, Hermann) in v Berndorfu. Leta 1892 je prišel v Maribor in tu vodil bratovo novo podružnico, ki se je nahajala v Stolni ulici 1 (danes Poštna ulica). Leta 1894 je iz podružnice ustvaril samostojno podjetje in ga preselil v Orožnovo ulico 5. Kot obrtnik je poleg domačih krajev delal tudi za ameriške slovenske naselbine, Madžarsko in Hrvaško. Bil je čitalničar, član čitalniškega pevskega zbora, član društva katoliških pomočnikov in katoliških mojstrov ter član krščanskega delavskega društva. Na volitvah za deželni zbor leta 1908 je kandidiral kot slovenski števni kandidat za Maribor. Po vojni je bil podpredsednik mariborskih urarjev (vključena tudi pasarska obrt). S svojimi izdelki je prodrl do Visa, Dubrovnika, Mostarja, Žepč, Šabca, Pančeva, Petrovgrada in Subotice. Njegov izdelek je na primer največji svečnik na območju bivše Jugoslavije, ki ga hranijo v Murski Soboti.

Nina Lončar

Viri: 
Mariborska kronika, v: Kronika slovenskih mest, II, 1935, str. 187.
Smrt vzglednega obrtnika, v: Slovenski gospodar, leto 69, št. 6, 6. februar 1935, str. 3.
Novi grobovi, Karel Tratnik, v: Slovenec, leto LXIII, št. 27, 1. februarja 1935, str. 5.
Tratnik, Karel
Tratnik, Karel
Tratnik, Karel
Tratnik, Karel