Beranič, Davorin (Martin)

Klasično gimnazijo je začel obiskovati leta 1893  v Mariboru in jo zaključil junija 1900. Nato je vstopil v bogoslovje, iz bogoslovja je izstopil februarja 1902. Nato je bil nekaj mesecev v Konjicah, 1902/3 je bil kot prostovoljec pri vojakih v Celovcu. Klasično filologijo in slovenščino je študiral v Gradcu, kjer je napravil izpit leta 1909. Služboval je kot suplent 1909/10 v Kranju, med letoma 1910 in 1920  na gimnaziji v Celju,  na Ptuju od leta 1921 do smrti konec leta 1923. V Celju je bil do svojega odhoda na Ptuj član občinskega sveta, član Narodno-socialistične stranke.

Skušal se je uveljaviti v svoji stroki, filologiji, zanimal se je za glasbo (od leta 1899 je bil v vseh svojih bivališčih vodja pevskih zborov, v bogoslovju tudi organist), resno se je bavil z narodopisjem ter gojil s posebno vnemo še čebelarstvo. V tej stroki je bil teoretično in praktično podkovan. Nasprotoval je Alberti-Žnideršičevemu panju in se zavzemal za Kunčev panj. Članke o čebelarstvu je objavljal v listih Slovenski Čebelar, Bienenvater.    

Med drugim je objavil naslednje razprave:  O slov. narodni glasbi (Čas 1910), Vrazovi zapiski narodnih melodij (ČZN 1910), Katulova pesem LXVI (Nastavni Vjesnik 1912) in brošuro: Temelji modernega čebelarstva (Celje 1922). Druge stvari so ostale v rokopisu (n. pr. Seminarska razprava o kralju Matjažu (Gradec), razprava »O orglicah«). Zbiral je orglice, ki jih izdelujejo pastirji sami.

Dejan Kac