Zbirka raritet in stare periodike

KONTAKT
 

dr. Vlasta Stavbar
Tel.: (02) 25 07 434
E-pošta: vlasta.stavbar@um.si

Dosegljiva:
vsak delovni dan od 8.00 do 14.30
ob četrtkih do 17.00,
oz. po dogovoru

---

V okviru Rokopisne zbirke je tudi Zbirka raritet, ki je v začetku bila njen sestavni del. Nastajati je začela v prvih letih delovanja knjižnice. Pomembnejše redkosti in dragocenosti Univerzitetne knjižnice Maribor sta dve inkunabuli – Biblia, natisnjena v Benetkah leta 1483, in Biblia, natisnjena v Baslu 1495. Med nekoliko mlajšimi tiski, od 16. stoletja dalje, so mnoge dragocene izdaje: delo Jožefa Flavija Antiquitatum Iudaicarum libri XX, natisnjeno v Baslu 1554, Horacova zbrana dela, natisnjena v Benetkah leta 1514, Ciceronova zbrana dela, nastala v Baslu 1581, Vischerjeva Topographia Ducatus Styriae, Gradec 1681, Valvasorjevi knjigi Topographia Ducatus Carinthiae, Nǜrnberg 1689, in Die Ehre des Herzogthums Crain, Nurnberg 1689, Dufresnov glosarij, Pariz 1733, in 3. izdaja Diderotove in d`Alembertove Encyclopedie, iz let 1770–1779.

Med slovenskimi dragocenostmi so trije izvodi Dalmatinove Biblije iz leta 1584, istega leta nastala Bohoričeva slovnica Arcticae Horulae, Širjatove Mrtvecsne peszmi (1796), prvi natis verzov v Mariboru Volkmerjeve Hvale kmetizhkege stanu in tobazhie trave (1807), Vodnikove Pesme za pokushino (1806), necenzuriran izvod Kreftovega romana Človek mrtvaških lobanj, izvod Tančevih Glasov iz teme.

Fond stare periodike Univerzitetne knjižnice Maribor obsega dokaj popolno zbirko prvih slovenskih in tudi nemških časnikov in časopisov iz Maribora in Štajerske. Posebne omembe so vredne izdaje Krajnske čbelice, kompleta časnikov Marburger Zeitung, ki je izhajal v Mariboru v letih od 1862 do 1945, in Slovenski gospodar 1867–1941 ter Slobodni Slovenec 1870–1871.

---

---

Zgodovinski pregled

S prvimi zapuščinami so v knjižnico prišle tudi dragocene knjige, ki jim je bilo potrebno dati poseben status. Med prvimi je fond obogatila Valvasorjeva Die Ehre des Herzogthums Crain iz leta 1689. Že zelo hitro po svojem nastanku je knjižnici uspelo pridobiti tudi posebna sredstva za nakup posameznih raritet. Med raritete so bile sprva uvrščene le monografije. Raritete so bile inventarizirane in katalogizirane kot ostalo gradivo v knjižnici. Postavitvena oznaka R, s katero se poudari poseben status tega gradiva, pa se je začela dodajati šele v petdesetih letih 20. stoletja.

Večino najstarejših periodičnih publikacij je knjižnica pridobila z darovi in volili v prvih letih svojega nastanka. Od leta 1918 je periodika prihajala v knjižnico kot dolžnostni oziroma obvezni izvod. Ko je leta 1925 knjižnica z državnim zakonom o tisku izgubila pravico do obveznih izvodov, so ji uprave slovenskih časnikov in časopisov še naprej pošiljale svoje publikacije, saj si je do tedaj že pridobila ugled v slovenskem kulturnem prostoru. Uredništva so se tega načela držala tudi kasneje, ko zakonski predpisi knjižnici te pravice niso pripisovali.

Periodične publikacije je leta 1941 ob nacistični okupaciji doletela enaka usoda kot ostalo gradivo takratne Študijske knjižnice. Časopisje je bilo odpeljano v Gradec in za cel vagon ga je bilo repatriiranega šele 4. septembra 1946 leta.

---

Obdobje 1993–2002

Do leta 2000 je bilo med raritete uvrščenih približno 1500 enot, vendar se z izločanjem in preusmeritvami tega gradiva iz rednega skladišča zbirka nenehno dopolnjuje. Eden od osnovnih kriterijev, po katerem je gradivo uvrščeno med raritete, je starost gradiva. Mejna letnica je 1918, a je med njimi tudi mlajše gradivo, ki je bilo natisnjeno v manjših nakladah, v posebnih formatih, v luksuznih izdajah, ki nima arhivskega izvoda ipd. Zelo pomemben kriterij pri uvrstitvi gradiva med raritete pa je domoznanski vidik. Ob omenjenih kriterijih med raritete v prvi vrsti uvrščamo gradivo, ki je po vsebini ali kraju nastanka vezano na Maribor ali severovzhodno Slovenijo.

Dobra polovica gradiva (816 enot) je vnesena v bazo COBIB in tako najdljiva prek računalnika, ostali del pa le v klasičnih listkovnih katalogih.

V omenjenem obdobju so raritete dobile ustrezen prostor, tako da so ločene od drugega gradiva, spravljene v ustrezne zaščitne kartonske mape, po signaturah zložene na kovinske police in opremljene z lokacijo R. Posamezni posebno dragoceni primerki pa so že sedaj hranjeni v ognjevarnih omarah. Raritete so uporabnikom na voljo le v čitalnici Enote za domoznanstvo. Fotokopiranje gradiva ni dovoljeno, sprejemljivi obliki reprodukcije sta le fotografiranje in mikrofilmanje.

Sredi devetdesetih let 20. stoletja oz. leta 1995 je fond stare periodike iz čisto pragmatičnih razlogov začel dobivati status zbirke. Določeno staro časopisje se je zaradi pogoste uporabe za raziskovalne namene prenehalo čitalniško izposojati. Z akcijo mikrofilmanja se je del fonda prenesel na mikrofilme, izvirno časopisje pa se je umaknilo v poseben prostor v skladišču. Pri uvrščanju gradiva v omenjeno zbirko se upoštevajo naslednji kriteriji oz. lastnosti gradiva: starost, provenienca in vsebina. Prioritetno se je v zbirko uvrstilo »mariborske časnike« iz obdobja od 1860 do 1945, ki so bili tiskani v Mariboru ali nanj vsebinsko vezani. Tako so v zbirki danes celotni Slovenski gospodar, Slovenski narod, Slovenec, Marburger Zeitung, Jutro, Mariborski večernik »Jutra«, Slobodni Slovenec, Südsteirische Post, Südsteirische Presse, Naš dom, Domovina ter mnogi drugi, ki niso izhajali zelo dolgo. Poškodovani izvodi so spravljeni v zaščitne kartonske škatle, uporabnikom pa je na voljo mikrofilmska oblika.

Danes stojijo raritete v posebej zavarovanem skladiščnem prostoru, skupaj z Rokopisno zbirko. Po načrtovani preselitvi rokopisnega gradiva bo omenjeni prostor, kjer sta vlaga in temperatura v priporočljivih mejah za tovrstno gradivo, namenjen samo za hranjenje raritet. Spravljene bodo v ognjevarne zaščitne omare. Tudi fond stare periodike se bo v prihodnje dopolnjeval, hkrati pa bo potekalo mikrofilmanje tega občutljivega gradiva ali pa prenos na kakšne druge medije.

Skrb za staro in dragoceno gradivo v Univerzitetni knjižnici Maribor – kot drugi slovenski arhivski knjižnici in naslednici knjižnice Zgodovinskega društva za Spodnjo Štajersko iz leta 1903 – bo tudi v obdobju nadaljnjih stoletij pomembna in odgovorna naloga knjižnice in knjižničarjev.

---

Viri in literatura

• Hartman Bruno: Univerzitetna knjižnica Maribor. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije (88. zv.). Ljubljana 1978.
• Stavbar Vlasta, Sandra Kurnik Zupanič: Hranjenje in varovanje starega gradiva v UKM. Tradicionalni mediji v sodobni informacijski družbi. Ljubljana 2000.