KONTAKT


Odprtost zbirke
vsak delovni dan od 8.00 do 15.00,
ob sredah do 17.00

Gabrijela Kolbič
Tel.: (02) 25 07 450
E-pošta: gabrijela.kolbic@um.si  

Dosegljiva:
vsak delovni dan od 8.00 do 14.30
ob sredah do 17.00,
oz. po dogovoru

 

Karte in atlasi ostajajo še danes nepogrešljiv vir podatkov o stanju prostora in njegovih značilnostih, hkrati pa so lahko dobra osnova ali nadgradnja za proučevanja mnogih strokovnih področij, ne le kartografije, temveč geografije, zgodovine, hidrografije, geologije itd. Kartografska zbirka kot posebna zbirka Univerzitetne knjižnice Maribor zbira, hrani, obdeluje in posreduje klasično tiskano kartografsko gradivo, kot so zemljevidi, topografske in druge karte ter atlasi, hkrati pa nudi dostop do informacij in informacijskih virov s tega področja. 

Star zemljevid Maribora

Iskanje gradiva

Kartografska zbirka je že leta 1965 vzpostavila štiri samostojne matične kataloge: geselskega, abecednega imenskega, abecednega založniškega in signaturnega. Vsi katalogi so še danes v uporabi v prostoru zbirke in so izhodišče za posredovanje informacij o starejšem gradivu.

Od leta 1993 formalna in vsebinska obdelava potekata računalniško in vsi bibliografski zapisi so vključeni v lokalni in vzajemni katalog in najdljivi v COBISS-u.

Naročanje gradiva

Za kartografsko gradivo, ki ga poiščemo po OPAC-u, se izpiše zadolžnica, ki se posreduje prek izposojevalne službe.

Za iskanje in posredovanje starejšega gradiva, najdljivega izključno v listkovnih katalogih, oziroma za vsa vprašanja o vsebini ali iskanju gradiva je v času uradnih ur zbirke na voljo strokovna pomoč referentke.

Posredovanje gradiva

Uporaba kartografskega gradiva je možna na čitalniških mestih UKM in v prostoru zbirke.

Dostopnost gradiva

Gradivo ima status ZA ČITALNICO.

Gradivo glede na vrsto zajema naslednje:

  • atlase;
  • zemljevide in mestne načrte;
  • elektronske vire.

Zgodovina

Kartografska zbirka kot posebna zbirka Univerzitetne knjižnice Maribor zbira, hrani, obdeluje in posreduje klasično tiskano kartografsko gradivo, kot so zemljevidi, topografske in druge karte ter atlasi. Zgodovinsko je bila Kartografska zbirka podvržena formiranju in reformiranjem Oddelka posebnih zbirk še v mariborski Študijski knjižnici. Letno poročilo za 1949 poroča, da je bilo iz starega fonda inventariziranih 1115 enot zemljevidov in tlorisov, novi prirastki pa so se nadalje vpisovali še v skupni katalog prirastkov. Posebne inventarne knjige so se začele voditi leta 1957. Leta 1965 se vzpostavi samostojna zbirka.