Zgodovina knjižnice

Knjižnica v letnicah

1903
18. marca se je devetnajst izobražencev iz Maribora odločilo za ustanovitev Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko. Določili so ime in pravila društva. 28. marca je v Narodnem domu v Mariboru potekal občni zbor društva, dva meseca pozneje, 28. maja, pa je odbor Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko na prvi seji za knjižničarja in arhivarja imenoval Avguština Stegenška. S tem je bila ustanovljena Knjižnica Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko. Decembra je knjižnica dobila prostor v deškem semenišču (danes Mladinska ul. 12).

1904
Knjižnica je imela 312 enot gradiva, urejeno inventarno knjigo, listkovni abecedni imenski katalog in knjižnični red. Predsednik Zgodovinskega društva dr. Pavel Turner je za svoj denar nakupil obsežno zbirko izdaj Jugoslovanske akademije in publikacij Štajerskega historičnega društva.

1909
6. junija se je knjižnica preselila v prostor v Narodnem domu.

1913
Knjižnica se je preselila v stanovanje tajnika društva dr. Frana Kovačiča na Koroško c. 10.  

1918
16. novembra je izšla Uredba o obveznih izvodih in knjižnica Zgodovinskega društva je dobila pravico do obveznih izvodov z območja Slovenije. S tem je postala javna knjižnica in tako izenačena s tremi uglednimi knjižnicami: Licejsko knjižnico v Ljubljani, Narodno knjižnico v Beogradu in Vseučiliščno knjižnico v Zagrebu.

1919
10. decembra je bil podan predlog, da se javni študijski knjižnici zagotovi prostor in status državne proračunske ustanove s knjižničarjem, ki bo državni uradnik.

1920
20. aprila je Mestni občinski svet sprejel pogodbena določila, na osnovi katerih so se Zgodovinskemu društvu za njegovo novoustanovljeno javno študijsko knjižnico dodelili novi prostori. 26. julija so knjižnico preselili na novo lokacijo v Strossmayerjevo ul. 26. septembra so knjižnico preselili v podstrešne sobe v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ul. 5.

1921
Septembra je mariborski župan Viktor Grčar prostore za knjižnico določil v kazinski stavbi na Slomškovem trgu 17.

1922
Mariborski občinski svet je v juniju sprejel statut knjižnice. Knjižnica je državna in posluje z imenom Študijska knjižnica v Mariboru.

1923
V marcu je mariborski občinski svet sklenil prevzeti stroške za knjižničarja Študijske knjižnice v Mariboru in 15. marca je knjižnica dobila pogodbenega knjižničarja Davorina Žunkoviča. Kasneje se mu je kot knjižničarka pridružila še kneginja Elizabeta Obolenska.

1925
3. marca je mariborski občinski svet odobril novi statut, ki je bil pravna podlaga delovanja Študijske knjižnice vse do vojne leta 1941.

1926
1. oktobra se je v Študijski knjižnici zaposlil prof. Janko Glazer z namenom, da pripravi temelje za razvoj knjižnice po vzoru drugih sodobnih tovrstnih knjižnic.

1928
Med Študijsko knjižnico v Mariboru in Univerzitetno knjižnico v Gradcu je bil sprejet sporazum o vzajemnem izposojanju knjižničnega gradiva.

1931
Prof. Janko Glazer je 1. januarja kot ravnatelj prevzel vodstvo knjižnice in v svojem razvojnem načrtu zapisal, da ima knjižnica nalogo, da zbere vso literaturo, ki je nastala na njenem območju ali je z njim vsebinsko povezana, in da kot študijska knjižnica podpira znanstveno in izobraževalno delo.

1940
S slutnjo bližajoče se vojne sta knjižnični kuratorij in ravnatelj začela načrtovanje evakuacije knjižničnega gradiva.

1941
11. aprila so nacisti zasegli prostore knjižnice ter odstavili ravnatelja prof. Janka Glazerja. Večji del Študijske knjižnice je bil prepeljan v Gradec v Südostdeutsches Institut in v Steiermärkische Landesbibliothek.

1945
Vrnitev odpeljanih knjig, izgubila se je četrtina predvojnih fondov. 10. septembra je bila sprejeta uredba Ministrstva za prosveto o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic za celjsko, novomeško in mariborsko okrožje.

1946
1. marca je bila knjižnica formalno ustanovljena.

1950
Mestni ljudski odbor je dodelil knjižnici prostore v stavbi na vogalu Partizanske in Prešernove ulice.

1952
1. maja so slovesno odprli nove prostore v Prešernovi ulici.

1953
Knjižnica je praznovala 50-letnico obstoja, v ta namen je organizirala 2. kongres Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije.

1955
V nabavni politiki knjižnice je to prelomno leto, večji poudarek je dan naravoslovnim in tehniškim vedam ter medicini.

1957
V knjižnici se je zaposlil bibliotekar prof. Jaro Dolar.

1958
Sprejet je bil statut, v katerem je bila knjižnica opredeljena kot osrednja znanstvena knjižnica za področje Maribora in njegove okolice. Dr. Ivan Dornik je začel z bibliografsko obdelavo člankov in objav v starejših slovenskih časnikih in revijah o preteklosti Maribora in Slovenske Štajerske.

1959
Začetek razvoja visokega šolstva v Mariboru. 1. aprila se je upokojil ravnatelj prof. Janko Glazer, ki je vse do svoje smrti leta 1975 urejal Rokopisno zbirko.

1960
4. oktobra je bil sprejet Odlok o obveznem pošiljanju tiskov, tiskarne so tudi študijskim knjižnicam morale pošiljati po en izvod vsakega tiska.

1961
Študijska knjižnica je postala osrednja knjižnica mariborskega visokega šolstva. Sprejet je bil Zakon o knjižnicah.

1963
1. aprila je prof. Bogo Teplý začel podrobno dokumentirati časnik Marburger Zeitung.

1964
Statut knjižnice – knjižnica je osrednja javna knjižnica mariborskega področja in hkrati osrednja knjižnica mariborskih visokošolskih zavodov.

1965
1. septembra je bil za ravnatelja knjižnice imenovan dr. Bruno Hartman.

1970
Študijska knjižnica se preimenuje v Visokošolsko in študijsko knjižnico v Mariboru.

1973
V statutu so bile opredeljene naloge knjižnice kot osrednje knjižnice mariborskih visokošolskih zavodov, kot splošne znanstvene knjižnice in kot arhivske knjižnice.

1974
Ravnatelj knjižnice dr. Bruno Hartman je izdelal Projekt Visokošolskega knjižničnega sistema v Mariboru.

1975
12. junija je bil podpisan Samoupravni sporazum o združitvi v Univerzo v Mariboru, ki ga je podpisala Visokošolska in študijska knjižnica v Mariboru kot enakopravna soustanoviteljica Univerze v Mariboru. 3. julija je bila ustanovljena Univerza v Mariboru. 23. septembra se knjižnica preimenuje v Univerzitetno knjižnico Maribor.

1977
3. junija je bil podpisan Samoupravni sporazum o ustanovitvi knjižnično-dokumentacijsko-informacijskega sistema Univerze v Mariboru. Urejene so bile Glasbena in Geografska zbirka ter Zbirka drobnih tiskov.

1978
Izdelan je bil spremenjeni idejni načrt nove knjižnice ter ustanovljen gradbeni odbor.

1979
Začetek izdelave investicijsko-tehnične dokumentacije za novo knjižnično stavbo.

1983
Knjižnica je dobila linijo za interaktivno povezavo z Računalniškim centrom Univerze v Mariboru.

1984
Začne se intenzivno vnašanje podatkov o uporabnikih in vnašanje skrajšanih bibliografskih opisov monografskih publikacij v podatkovno zbirko – izveden je prehod na računalniški način izposoje. UKM je postala prva knjižnica v državi, ki je s programsko opremo, ki jo je razvil Računalniški center Univerze v Mariboru v sodelovanju z bibliotekarji Univerzitetne knjižnice, računalniško podprla izposojo. Prvi bibliografski zapis nasploh v COBIB-u je ID=6524417.

1985
Uporaba prve verzije kataloga OPAC. Elaborat Domoznanska dejavnost v slovenskem knjižničnem informacijskem sistemu je osnova za uvajanje informacijske tehnologije v domoznansko delo. Izdelan je elaborat Računalniško podprti sistem bibliografske evidence raziskovalnega dela na Univerzi v Mariboru (standard UNIMARC).

1986
Začetek gradbenih del za novo knjižnično stavbo na lokaciji Miklošičeva, Gospejna in Orožnova ul. Vnos podatkov po standardu UNIMARC v Univerzitetni knjižnici Maribor.

1987
Sistem izposoje je bil izpopolnjen s programsko opremo in računalniško opremo za črtne kode. Začetek ponudbe informacijskih virov v elektronski obliki.

1988
Selitev gradiva iz stare stavbe v novo – "živa veriga".  25. novembra je Univerzitetna knjižnica Maribor dobila novo sodobno knjižnično zgradbo. Vnos vseh novih monografskih publikacij v lokalno in vzajemno bazo – sistem vzajemne katalogizacije.

1990
Uvedeno je avtomatsko štetje signatur in inventarnih številk, dograjen koncept delovanja knjižničnega informacijskega sistema Univerze v Mariboru (KISUM) in uvedena enotna izkaznica za vse knjižnice mariborske univerze. Ustanovljena je bila Avstrijska čitalnica (AČ).

1991
1. septembra je Univerzitetna knjižnica Maribor začela tudi z obdelavo serijskih publikacij v vzajemnem katalogu. Univerzitetna knjižnica Maribor je tretjič v svoji zgodovini zaradi kratkotrajnih vojnih dogodkov v Sloveniji morala za svoje uporabnike za kratek čas zapreti vrata in poskrbeti za varnost gradiva. Reševanje gradiva, ki ga je poškodovalo izlitje vode.

1992
Začetek računalniške obdelave neknjižnega gradiva. Dokončna preselitev 100.000 enot arhivskega gradiva iz različnih neprimernih lokacij v Mariboru v urejeno drugo klet nove knjižnične stavbe.

1993
Začetek računalniško podprte obdelave akcesijskega poslovanja z deziderata, naročili in reklamacijami. Proslavitev 90-letnice knjižnice. Reorganizacija dela in uvedba bibliotekarjev – strokovnih referentov. Ustanovljen je bil Evropski dokumentacijski center (EDC). Knjižnica je dobila računalniško učilnico.

1995
Ustanovljen je bil Informacijski center Britanskega sveta (ICBS). Univerzitetna knjižnica Maribor je uvedla mrežo CD-ROM Ultranet – uporabnikom Univerze v Mariboru je omogočila neposreden dostop do podatkovnih zbirk na CD-ROM-ih.

1996
21. marca so osrednjo dvorano Univerzitetne knjižnice Maribor poimenovali v Glazerjevo dvorano. Z odlokom o preoblikovanju Univerze je Univerzitetna knjižnica Maribor postala 11. članica Univerze v Mariboru.

1997
21. januarja je bil sprejet Statut Univerze v Mariboru, ki je Univerzitetno knjižnico Mariboru opredelil kot osrednjo univerzitetno knjižnico, ki s svojo dejavnostjo daje informacijsko podporo izobraževalnemu, znanstvenoraziskovalnemu in umetniškemu delu na univerzi, koordinira knjižnično informacijsko dejavnost in izdelavo bibliografije univerze. 6. februarja so odkrili doprsni kip dr. Frana Miklošiča v avli knjižnice.

1998
20. novembra so uredili Maistrovo knjižnico. Posodobitev računalniškega omrežja v knjižnični stavbi. 2. decembra so računalniško učilnico poimenovali po bibliotekarki Univerzitetne knjižnice Maribor prof. Bredi Filo.

2000
Uvedba novega varnostnega sistema za varovanje gradiva v prostem pristopu – elektronski varovalni sistem 3M. Enota za domoznanstvo je začela z izdajanjem zbirke Osebnosti.

2001
Sprejet je novi zakon o knjižničarstvu, ki univerzitetne knjižnice opredeljuje kot posebno vrsto visokošolskih, in sicer kot glavne visokošolske knjižnice.

2003
Univerzitetna knjižnica Maribor praznuje 100 let, odkar je bila ustanovljena kot knjižnica Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, in je osrednja knjižnica Univerze v Mariboru, znanstvena knjižnica za Maribor in njegovo zaledje, arhivska knjižnica za vse knjižnično gradivo, ki nastaja v Republiki Sloveniji, ter regionalna domoznanska knjižnica za Maribor oz. severovzhodno Slovenijo.

2005
Upokojitev ravnateljice doc. dr. Irene Sapač. Rektor UM prof. dr. Ivan Rozman imenuje ravnateljico po pooblastilu mag. Vlasto Stavbar.

2006
Prenova internetne strani UKM. Izdelava investicijskega načrta klimatske naprave za celotno stavbo.

2007
Posodobitev ponudbe informacijskih virov v elektronski obliki. Študenti, profesorji in raziskovalci Univerze v Mariboru lahko dostopajo do elektronskih virov tudi od doma.

2008
Začetek obnove knjižnične stavbe s posodobitvijo bioklimatskih razmer z namenom zagotoviti ugodnejše pogoje za gradivo, uporabnike in zaposlene. Uvedena je bila klima, zamenjane talne obloge ter posodobljena izposoja in avla. Po upokojitvi dr. Irene Sapač je po pooblastilu rektorja vodenje knjižnice prevzela dr. Vlasta Stavbar.

2009
V avli knjižnice je bila v mesecu juniju odprta Turnerjeva čitalnica, kjer so na voljo slovenski in tuji časniki ter tedniki in časopisi. UKM je organizirala ponudbo oddaljenega dostopa do elektronskih virov na Univerzi v Mariboru za študente in zaposlene UM. Organizirala je nabavo, koordiniranje, svetovanje in izobraževanje visokošolskih knjižnic UM na področju razvoja elektronskih virov. S tem je omogočila dostop do znanstvene literature tudi od doma (zunaj univerzitetnega IP območja) in “odprla vrata knjižnice” študentom, visokošolskim učiteljem in raziskovalcem 24 ur 7 dni v tednu. Leta 2009 je vodenje prevzela dr. Zdenka Petermanec.

2010
Začetek digitalizacije listkovnih katalogov.

2012
Knjižnica je pridobila nove prostore za skupinsko delo in namenila skrb za uporabnike s posebnimi potrebami. UKM je s projekti sodelovala v Evropski prestolnici kulture.

2013
1. marca je bila odprta nova čitalnica Univerzitetne knjižnice Maribor ČUK, kjer lahko uporabniki knjižnice študirajo vse do 24. ure. Ob 110. obletnici smo zbrali 110 anekdot, ki so povezane s knjižnico.