Polica s knjigami


Avtorska pravica

Kaj so avtorska dela?
Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so izražene na kakršen koli način. To so na primer:

  • govorjena dela, kot so govori, pridige, predavanja;
  • pisana dela, kot so leposlovna dela, članki, priročniki, študije in računalniški programi;
  • glasbena dela z besedilom ali brez besedila; gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
  • koreografska in pantomimska dela;
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
  • avdiovizualna dela;
  • likovna dela, kot so slike, grafike in kipi;
  • arhitekturna dela, kot so skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
  • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
  • kartografska dela;
  • predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Kaj je avtorska pravica?
Avtorska pravica je skupen izraz za številna upravičenja, ki avtorju zagotavljajo uresničevanje premoženjskih (materialnih) in osebnih (moralnih) interesov v zvezi z izkoriščanjem avtorskega dela. Delimo jih na materialne avtorske pravice, moralne avtorske pravice in druge pravice avtorja.
Avtorska pravica je utemeljena kot človekova in z ustavo zajamčena pravica.

Kaj določa zakon?
ZASP določa, da so avtorske pravice pravice avtorjev na njihovih delih s področja književnosti, znanosti in umetnosti ter pravice izvajalcev, proizvajalcev (t. i. avtorska pravica) fonogramov, filmskih producentov, radijskih ali televizijskih organizacij, založnikov in izdelovalcev podatkovnih baz (t. i. sorodne pravice).

Namen avtorske pravice?
Namen avtorske pravice je varovati duhovne in intelektualne stvaritve avtorjev.

Kdo je avtor?
Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo.

Kako avtorska pravica nastane?
Za nastanek avtorske pravice zadostuje sama stvaritev dela in ni treba uveljavljati nobenih formalnih postopkov niti ni potrebno dela opremiti z znakom.
Avtorska pravica je gledano kot celota predmet dedovanja.

Kaj so materialne avtorske pravice?
Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja v zvezi z uporabo njegovega dela.

Kaj so moralne avtorske pravice?
Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela. ZASP pozna štiri moralne pravice: pravico objave, pravico priznanja avtorstva, pravico spoštovanja dela, pravico skesanja.

Kaj so avtorska dela?
Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti.

Kaj je uporaba avtorskih del?
Za uporabo se šteje zlasti reproduciranje (shranjevanje in kopiranje) avtorskega dela, pa tudi javno izvajanje, javno prikazovanje in dajanje na voljo javnosti. Za vse te dejavnosti je potrebno dovoljenje avtorja.

Kdaj avtorska pravica preneha?
Avtorska pravica po določenem času preneha:

  • 70 let po smrti so/avtorja;
  • za kolektivna dela: 70 let po objavi.

Kakšna je dovoljena uporaba avtorskega dela?
Pod nekaterimi pogoji je mogoče avtorsko delo prosto uporabljati. Avtorsko delo je mogoče:

  • predelati (npr. v parodijo, karikaturo);
  • uporabiti za citiranje;
  • uporabiti za izobraževalne namene.

Reproduciranje avtorskega dela je ob nekaterih pogojih in omejitvah mogoče tudi za zasebne namene:

  • fotokopiranje dela knjige;
  • izdelava t. i. varnostnih kopij;
  • upravičeni uporabnik računalniškega programa lahko reproducira največ dva varnostna primerka programa.

Kako se pridobi pravica do uporabe avtorskih del?
Pravica do uporabe (izkoriščanja) avtorskih del se praviloma pridobi z avtorsko pogodbo, sklenjeno neposredno z avtorjem ali z ustrezno kolektivno organizacijo avtorjev, ki zastopa avtorje določene vrste avtorskih del.

Kdaj je uporaba avtorskih del prosta?
Zakon dopušča izjeme, ko je uporaba avtorskih del prosta (npr. za potrebe obveščanja javnosti, za potrebe pouka idr.), to je brez avtorjevega dovoljenja in brez plačila honorarja avtorju. Prosto je tudi reproduciranje (kopiranje, presnemavanje) avtorskih del v največ treh primerkih za zasebno uporabo fizičnih oseb ali za lastno uporabo znotraj nekaterih javnih ustanov (arhivi, knjižnice, šole).

Za ublažitev škode, ki jo avtorji utrpijo s prostim zasebnim reproduciranjem njihovih del, jim zakon priznava posebno pavšalno nadomestilo, ki so ga dolžni plačati proizvajalci oziroma uvozniki proizvodov, ki omogočajo množično kopiranje in presnemavanje avtorskih del.

Kdo je v Sloveniji pristojen za avtorsko pravo?
Urad RS za intelektualno lastnino je pristojen za pripravo zakonodaje s tega področja, za izdajo dovoljenj kolektivnim organizacijam za opravljanje njihove dejavnosti ter za nadzor nad njihovim zakonitim delovanjem.

Doslej je izdal dovoljenje Združenju avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije (Društvo ZAMP Slovenije) za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na delih s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov, Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Združenje SAZAS) za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na delih s področja glasbe, Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (Zavod IPF) za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na fonogramih ter Slovenski avtorski in založniški organizaciji za reprografske pravice (SAZOR – GIZ) za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov v primeru reproduciranja in distribuiranja avtorskih del v korist invalidnih oseb, reproduciranja avtorskih del za zasebno in drugo lastno uporabo ter fotokopiranja prek obsega iz 50. člena ZASP.

Kazni za kršitve
Kazenski zakonik, 158. člen: sankcioniranje kršitve pravice avtorja do objave, prikaza, izvedbe ali prenosa avtorskega dela, pa tudi do različnih neupravičenih posegov v tuje avtorsko delo.
Kazenski zakonik, 159. člen: sankcioniranje neupravičene uporabe avtorskega dela.
Kazenski zakonik, 160. člen: »kdor neupravičeno reproducira, da na voljo javnosti, razširja ali da v najem eno ali več izvedb fonogramov, videogramov, RTV oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost …«