Po končani gimnaziji v Ljubljani je nadaljeval študij bogoslovja v Mariboru in leta 1891 sprejel mašniško posvečenje. Dušnopastirsko službo je opravljal v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, v Rušah in Brežicah kot kaplan ter v Mariboru kot korni vikar. V času delovanja v Rušah je v Slovenskem gospodarju objavljal krajevno-zgodovinske črtice in v Voditelju v bogoslovnih vedah objavil zgodovinsko skico o cerkvi v Rušah. Od leta 1899 je poučeval verouk v slovenskih oddelkih celjske nižje gimnazije in od leta 1918 na celjski državni realni gimnaziji. Službo profesorja je opravljal do upokojitve leta 1926. V Celju je med drugim deloval tudi na političnem področju. Z vikarjem Ivanom Goriškom je leta 1907 sodeloval pri ustanovitvi Katoliškega prosvetnega društva in vodil društveno knjižnico. Istega leta je sodeloval tudi pri ustanovitvi celjske Ljudske posojilnice in bil od njene ustanovitve njen načelnik. Ob prevratu je bil dejaven član celjskega Narodnega sveta. Bil je predsednik organizacije SLS za celjski okraj. Leta 1926 je zastopal stranko v mestnem svetu in v oblastni skupščini. V tem času je z dr. Ogrizkom sodeloval pri ustanovitvi Oblastne hranilnice. Delal je v odboru Zadružne zveze, Vzajemne zavarovalnice in Banovinske hranilnice. Pomembno vlogo je imel tudi v Mohorjevi družbi.

Nina Lončar

 

Viri: 
Slovenski biografski leksikon, prva knjiga, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 1925 – 1932, str. 76.
Slovenski gospodar, 7. december 1938, str. 4.
Slovenec, 30. novembra 1938, str. 3.
Cestnik, Anton
Cestnik, Anton