Rojen je bil 29. januarja 1933 na Pobrežju pri Ptuju. Osnovno šolo je obiskoval v Vidmu (1939–1944), nato pa je šolanje nadaljeval na Ptuju (1945–1949). V Mariboru je med letoma 1949 in 1950 obiskoval devetmesečni učiteljski tečaj. Leta 1951 je diplomiral na ljubljanskem učiteljišču. Od leta 1954 do leta 1956 je študiral na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Poučeval je v Leskovcu in Zavrču v Halozah ter v Središču ob Dravi. Leta 1958 je postal novinar Večera, od leta 1974 do upokojitve je delal kot dopisnik za kulturo pri Delu. Leta 1979 je diplomiral iz sociologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Pisal je dela za odrasle in mladino. V svoja dela je vključeval pokrajinske značilnosti: Haloze, Dravo in kurente. Literarna dela je začel objavljati v Novih obzorjih v drugi polovici 50. let. Njegova prva objavljena pesem je bila Moj vlak je odpeljal v noč (1956), prva pesniška zbirka pa Zelena ječa (1961), sledile so Dolgo poletje (1968), Pijani kurent (1971), Pesniški list 32 (1976), izbor Pesmi (1979), Ljubstava (1981) in Drava življenja (1993). Njegova poezija prehaja v zmeren modernizem z bogato metaforiko in razkrajanjem humanizma. Objavil je tudi zbirko novel za odrasle Brlog (1987) in nekaj del za otroke in mladino, pripovedi Srakač (1970) in Jabolko (1979) ter pesniško zbirko Bela murva (1976). Skupaj z Andrejem Brvarjem, Dragom Jančarjem, Marijanom Krambergerjem in Tonetom Partljičem je tvoril t. i. mariborsko peterico, ki je leta 1973 izdala znameniti literarni zbornik Skupaj, s katerim so želeli na manifesten način pokazati, da se da dobro in sodobno pisati tudi izven nacionalnega središča. Leta 1969 je za novinarski opus prejel Tomšičevo nagrado, leta 1970 Levstikovo za mladinsko delo Srakač, leta 1972 nagrado Prešernovega sklada za pesnitev Pijani kurent, leta 1989 Glazerjevo listino za zbirko novel Brlog, deset let kasneje pa še Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Umrl je 22. maja 2007 v Mariboru. Njegovo zapuščino je leta 2014 v hrambo Univerzitetni knjižnici Maribor podarila njegova hči Melita Forstnerič Hajnšek. S tem je postala javno dostopna za raziskovalne in druge namene.

Nino Flisar

 

Viri:

  • Bračič, Taja: FORSTNERIČ, France (1933–2007), Obrazi slovenskih pokrajin Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 4. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/forstneric-france/
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L. Ljubljana, 2008, str. 256.
  • Vaupotič, Lea: France Forstnerič – literat Dravskega polja. V: Občina Videm: zbornik. Videm pri Ptuju: Vejica, 2011, str. 320–331.
  • Slovenska pisateljska pot: vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev. Radovljica: Didakta, 2013, str. 34–37.
  • Vili Vuk: Umrl je France Forstnerič, Večer LXIII, št. 116, 23. 5. 2007, str. 14.
  • Leksikon Mariborske družbe in kulture (ur. Peter Simonič). Maribor: Založba Obzorja, 2012, str. 64.

 

France Forstnerič