21. aprila 1806 se je na Smolniku pri Rušah rodil Marko Glaser. Šolal se je sprva pri Sv. Martinu pri Vurberku in v Limbušu, nato je obiskoval gimnazijo v Mariboru, kjer je zaključil tudi trimesečni tečaj za učiteljske kandidate V Gradcu je v letih 1822–1824 študiral filozofijo, v letih 1824–1828 pa teologijo. Po študiju je najprej služboval kot diakon pri Sv. Barbari pri Vurberku. 3. maja 1829 je bil posvečen v duhovnika, do jeseni je kot kaplan ostal pri Sv. Barbari, nato je do srede leta 1838 služboval kot kurat v karlavski kaznilnici v Gradcu, potem pa dve leti (1836–1838) kot spovednik pri uršulinkah. Od 1. julija 1838 do konca marca 1843 je bil škofov dvorani kaplan, nato pa referent za slovenski del sekovske škofije in spiritual pri karmeličankah. Aprilu 1843 je nastopil duhovniško službo v župniji Sv. Petra pri Mariboru. Leta 1859 je bil imenovan za častnega kanonika. 1879 je obhajal zlato, 1889 pa biserno mašo.

Vsestransko je podpiral slovenske duhovnike mariborskega okrožja, širil bratovščino presvetega Srca Jezusovega in Marijinega in cerkvene pobožnosti. Kot pridigar je z besedo spodbujal versko življenje. Posebno skrb je namenjal izobraževanju. Starše je zavzeto prepričeval, naj otroke pošiljajo v šolo. Leta 1868 je vzpostavil dekliško šolo in zanjo uspel angažirati šolske sestre iz Eggenberga. Kmete je navduševal za sadjarstvo in priredil sadjarski tečaj. Njegovo delo lahko razdelimo na več področij. Bil je duhovnik, Slomškov pomočnik, častni kanonik, konzistorialni svetnik ter pesnik in nabožni pisatelj. Ob tem pa je potrebno še posebej izpostaviti njegovo vlogo pri preselitvi škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor leta 1856, ko je poskrbel za nastanitev škofovskih inštitucij.

Napisal je več nabožnih spisov. Nekateri so izšli v tiskani obliki, drugi pa so se ohranili v rokopisu. V Gradcu je izdal nekaj nabožnih spisov v nemščini. Iz nemščine je v slovenščino prevedel molitvenik, ga priredil in izdal pod naslovom Dušni vižar. Prva izdaja je v Gradcu izšla leta 1838, druga 1840. Okrog leta 1840 je izdal delo Zlate bukvice od Srca Jezusovega ali brumno navižanje srčne ljubezni k Jezusu no Mariji in za otroke priredil in izdal Molitne bukvice za šolarje. Leta 1845 je izdal molitvenik Marija pribežališče grešnikov. Glaser je zlagal nabožne pesmi, ki so deloma natisnjene v njegovih molitvenikih, nekaj jih je v Slomškovem almanahu Drobtinice, posebej je bila natisnjena pesem 14-kitična pesem Zvonov hvala, zložena o priliki blagoslovljenja velikega zvona pri Sv. Barbari leta 1837.

Glaser je bil zaveden Slovenec ter nasprotnik ilirstva. Njegov jezik je precej neokreten. Večina omenjenih Glaserjevih del je na voljo v fondu Univerzitetne knjižnice Maribor, nekatera so v digitalizirani obliki dostopna na dLibu ali v digitalnem repozitoriju UKM. O večini Glaserjevih izdaj so napisana tudi poročila in ocene. V svojih zapisih omenjajo Glaserjeva dela Matej Štrakl, Jožef Pajek, France Zmazek, Ivan Macun, Fran Ilešič in Janko Glazer. Marko Glaser in njegovo delovanje, zlasti v malečniški fari, kje je deloval 46 let, pa sta dobila posebno mesto v knjižici Franceta Zmazka Fara sv. Petra pri Mariboru, ki je izšla 1879 v Mariboru.

Ohranjen je tudi del Glaserjeve rokopisne zapuščine. V Rokopisni zbirki UKM je ohranjen rokopis z naslovom Pobožno Duhovno povzdigvanje. Molitne Bukvice za Katoliške kristjane (Ms 29). Gre za dva različna, nepopolna rokopisa, ki sta bila namenjena za tisk. Graški tiskar Karel Tanzer označuje na ovitku molitvenik kot prevod dela Die andächtige Geiseteserhebung. Vsebinsko se molitvenik skoraj popolnoma pokriva z Dušnim vižarjem, ki ga je Glaser v Gradcu leta 1838 izdal v bohoričici. Glaserjevo rokopisno zapuščino najdemo tudi v Pesmih v prepisih (Ms 44), v njih so zbrane pesmi Leopolda Volkmerja, Štefana Modrinjaka in Urbana Jarnika. V rokopisu Pesmi (Ms 94), ki so bile najdene pri Sv. Barbari pri Vurberku (Zgornja Korena), so štiri enote avtorja Marka Glaserja, in sicer Osnutek pesmi Hvala zvonov, Osnutek za nemško žalostinko, Grobni napis Francu Puntnerju in Zapis nemške nabožne pesmi.

V Zbirki drobnih tiskov Univerzitetne knjižnice Maribor je ohranjena pesem z naslovom Pesem na god Visokovredniga Gospoda Franza Ksaver Golloba, tehanta pri Sv. Petri svun Marburga. Kot verjetni avtor je naveden Marko Glaser. Gradivo naj bi bilo tiskano med letoma 1834 in 1842. Franc Golob je bil duhovnik, dekan in župnik, Glaserjev predhodnik v župniji Sv. Petra pri Mariboru. V pesmi ga označi kot »našega dobrega tehanta« (predstojnika dekanije). V domoznanski dokumentaciji pa je več kot dvajset zapisov o Marku Glaserju v slovenskih in nemških časopisih, kar je odlična podlaga za raziskovanje tega »vsestransko delavnega in zaslužnega župnika«, kot so ga označili v enem izmed zapisov ob obletnici njegove smrti.

Ob obletnicah njegove smrti so časniki prinašali različne zapise o njem. Eden takšnih je tudi iz leta 1939, v njem je popisana njegova biografija in njegovo delo v župniji Sv. Petra. Glaser je namreč v času svojega bivanja v župniji poskrbel za popravilo župnijske cerkve in podružnice na Gori, postavil je novo šolo, naselil šolske sestre ter postavil in uredil druge cerkvene stavbe. Zapis pa še posebej izpostavlja Glaserjeve aktivnosti za širitev verskega življenja (pripravil je prvi sveti misijon v Sloveniji, sodeloval pri naselitvi frančiškanov v Mariboru in lazaristov v Celju) ter njegovo svetovanje v gospodarskih zadevah.

Umrl je 9. decembra 1889 v Malečniku, takrat imenovanem Sveti Peter pri Mariboru. Pokopali so ga 11. decembra. Pogreba se je po poročanju Slovenskega gospodarja udeležilo 34 duhovnikov, 13 bogoslovcev ter veliko drugih ljudi. Pogrebno slovesnost je vodil prelat Fran Kosar. Marko Glaser je pokopan pred glavnim vhodom podružnice matere božje na Gori.

 

dr. Vlasta Stavbar

 

 

Viri: 

  • Slovenski biografski leksikon, prva knjiga, Ljubljana 1025–1932, str. 216–217.
  • Zmazek, Franc: Fara sv. Petra pri Mariboru. Maribor, 1879.
  • Voditelj v bogoslovnih vedah, Profesorji bogoslovnega učilišča v Mariboru, Maribor, 1902, str. 253, 379.
  • Štrakl, Matej: Cerkveno življenje v novem delu sedanje lavantinske škofije v letih 1828–1843. Po virih iz župnijskega arhiva pri sv. Petru pri Mariboru. I. Marko Glaser, 1910, str. 105, 199, 297; 1911, str. 28, 154, 223, 304.
  • Ilešič, Fran: Na trgatvi pri Marku Glaserju pri Sv. Petru poleg Maribora. ČZN, 1918, str. 99.
  • Cerkveni glasbenik, 1913, str. 68
  • Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 1879, 23, str. 183.
  • Koledar družbe Sv. Mohorja, Družba Sv. Mohorja v Celju, Celje, 1930, str. 106.
  • Slovenec, 26. oktobra 1928, str. 5.
  • Slovenec, 24. oktobra 1928, str. 8.
  • Slovenec, 23. oktobra 1928, str. 5.
  • Slovenski gospodar, 25. oktobra 1928, str. 4, 11.

Glaser, Marko