Rojen je bil leta 1881 v Mokronogu. Po gimnaziji je v Ljubljani študiral na učiteljišču. Na začetku prve svetovne vojne leta 1914 je bil v ruskem ujetništvu in končal kot prostovoljec na solunski fronti. Leta 1919 je bil odpuščen od vojakov ter istega leta postal šolski upravitelj na osnovni šoli v Mariboru.

Zaradi nemškega vpliva je uvidel potrebo po lokalnem listu. Decembra 1919 je tako ustanovil Volksstimme in bil njegov prvi urednik. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi časnika Enakost in Delavska politika. Leta 1921 je kandidiral na socialistični listi kot član JSDS ter postal prvi slovenski mariborski župan. Slavnostno je zaprisegel 25. julija.

Čeprav je Grčar mesto vodil le en mandat, je v spopadu z gospodarskimi, socialnimi, kulturnimi kot tudi narodnopolitičnimi problemi pomembno vplival na preorientacijo mariborske industrije, komunalni razvoj mesta ter na utrditev kulturnih ustanov. Slovenizacija mesta se je nadaljevala. V mestu je primanjkovalo stanovanj in soočali so se s socialnimi problemi. Okrnjen mestni proračun, menjava valute in inflacija so močno vplivali na realizacijo večjih projektov. Maribor je dobil nove pločnike, ceste in kanalizacijo, pospešeno se je elektrificiralo. V njegovem obdobju županovanja je občina v okviru finančnih zmogljivosti postavljala temelje slovenski kulturi v mestu. Z ustanovitvijo Ljudske univerze si je Grčar prizadeval za višjo izobrazbo delavcev. Na njegovo pobudo je bila leta 1921 ustanovljena Študijska knjižnica, predhodnica današnje Univerzitetne knjižnice Maribor. Do konca Kraljevine Jugoslavije je deloval kot občinski in mestni svetnik ter kot član raznih občinskih odborov.

Nacisti so ga skupaj z družino leta 1941 izgnali v Srbijo. Leto kasneje je tam tudi umrl.

Anja Kotnik

Viri: 
Friš, Darko: Snovalci sodobnega mesta ob Dravi : mariborski župani : 1850-1945. Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča, Maribor 2018, str. 314-338