Legat, Anton Rudolf

Rodil se je leta 1887 v slovenski železničarski družini v Avstriji. Leta 1896, ko je Legat obiskoval tretji razred ljudske šole, se je družina preselila nazaj v Maribor, kjer je zaključil ljudsko in meščansko šolo ter stopil v pripravnico. Kasneje je obiskoval Državno moško učiteljišče, kjer je leta 1907 maturiral. Stenografija ga je navdušila v tretjem razredu meščanske šole, ko se je udeležil tečaja na katerem se je prvič srečal z nemško stenografijo po sistemu F. X. Gabelsbergerja. Svojo prvo službo je dobil kot učitelj na ljudski šoli v St. Peter am Ottersbach. Med tem časom se je intenzivno pripravljal na izpit za učitelja stenografije, ki ga je uspešno opravil oktobra 1908 na Dunaju. Po tem se je vrnil v Maribor, kjer je z novembrom 1908 začel delati kot učitelj na ljudski šoli v Razvanju ter nazadnje kot definitivni učitelj na ljudski šoli na Pobrežju. Leta 1913 je poleg redne službe začel poučevati nemško stenografijo, hkrati je odprl tudi prvo zasebno šolo za stenografijo. Učni program na svoji šoli je uspešno širil, žal pa je leta 1920 po zakonu moral svoje zasebno učilišče razpustiti. Zaradi njegove ambicioznosti mu je leta 1923 uspelo dobiti koncesijo za odprtje Zasebnega učilišča za stenografijo in strojepisje. Ministrstvo za trgovino in industrijo mu je leta 1928 odobrilo ustanovitev Enoletnega trgovskega tečaja in s tem je Legatova zasebna šola postala prva v Sloveniji, ki je bila potrjena s strani ministrstva. Od ustanovitve do druge svetovne vojne je šola izobrazila veliko absolventov ter si pridobila ugled odlične izobraževalne ustanove. Do druge svetovne vojne se je Legat intenzivno ukvarjal tudi z raziskovalnim delom na področju stenografije in njene zgodovine. Leta 1941 so Nemci šolo zaprli, ostale stvari pa zasegli. Po vojni in vse do leta 1950, dokler se ni upokojil, se je Legat preživljal z vodenjem stenografskih tečajev.

Objavil je številne znanstvene in strokovne članke s področja stenografije. Njegove članke in razprave so objavljali številni časopisi ter revije. V dolgih letih svojega življenja je zbiral in izpopolnil bogato stenografsko knjižnico v 25 jezikih. Vse do pozne starosti je kupoval stenografska dela in ohranjal stik s stenografijo. Njegovo bogato zapuščino hrani tudi Univerzitetna knjižnica Maribor.

Umrl je leta 1978 v Mariboru, star 91 let.

Anja Kotnik