Leskovar, Josip

Rojen je bil leta 1875 v Čadramu pri Konjicah. V domačem kraju je obiskoval ljudsko šolo, leta 1896 maturiral na mariborski gimnaziji in nato študiral pravo v Gradcu in na Dunaju ter leta 1902 študij zaključil. Po končanem pripravništvu v Ljubljani se je leta 1910 naselil v Mariboru kjer je deloval kot odvetnik.

Leskovar je za župana zaprisegel 10. decembra 1924 in mesto vodil do leta 1927. V njegovem obdobju je bilo mesto zelo odprto za vse tuje industrialce in investitorje, ki so bili pripravljeni v mestu odpreti svoje obrate. Maribor je tistih letih postal središče tekstilne industrije in je imel leta 1938 največ tekstilnih obratov v Dravski banovini, tekstilna podjetja pa so zaposlovala največ delavcev v mestu. Zacvetela je tudi gradbena industrija. Leskovar se je veliko ukvarjal z reševanjem mariborske »stanovanjske bede« oziroma s stanovanjsko problematiko, ki je po prvi svetovni vojni bila ena največjih težav, ki je pestila večja slovenska mesta. Njegovi najpomembnejši dosežki v času županovanja so bili: ureditev in obnova mestnih ulic, modernizacija in širitev klavnice v Melju, reorganizacija mestnega pogrebnega zavoda, novo vodno zajetje mestnega vodovoda, modernizacija kanalizacije v ožjem mestnem središču, kvalitetno preživljanje prostega časa meščanov, ureditev na področju sociale, vzpostavitev rednega avtobusnega primestnega in mestnega prometa in uvedba racionalnejšega  gospodarjenja ter vzpostavitev reda in discipline v mestnih podjetjih, ki na koncu njegovega mandata niso več poslovala z izgubo. V zgodovino se je zapisalo kot izjemno napreden, delaven in sposoben župan z izrazitim socialnim čutom ter posluhom za potrebe prebivalcev Maribora vseh slojev, še posebej tistih z družbenega dna.

Umrl je 23. julija 1965 v 90. letu starosti, pokopan je na pobreškem pokopališču.

Anja Kotnik