V Mariboru je končal gimnazijo in se vpisal na Gregorijansko univerzo v Rimu, kjer je študiral filozofijo in teologijo. Na obeh področjih je opravil doktorat. Doktorat teologije je nostrificiral s posebno disertacijo na univerzi v Gradcu. V obdobju 1906-1908 je bil kaplan v Slovenski Bistrici in študent klasične filologije na filozofski fakulteti v Gradcu. V obdobju 1908-1919 je predaval moralno teologijo na mariborskem bogoslovnem učilišču, poučeval verouk v ljudskih in meščanskih razredih ter na mariborskem ženskem učiteljišču šolskih sester. Leta 1919 je postal referent za verske zadeve pri narodni vladi v Ljubljani. Od leta 1920 je predaval dogmatiko in dogemsko zgodovino ter od 1923 še zgodovino starokrščanskega slovstva. Trikrat je bil dekan teološke fakultete in od 1926 do 1927 rektor univerze.
Od 1909 do 1916 je urejal revijo Voditelj v bogoslovnih vedah; od 1921 je bil urednik Bogoslovnega vestnika; od 1923 do 1931 je bil urednik revije Leonove družbe Čas; od 1931 je bil urednik Slovenskega biografskega leksikona; od 1937 urednik Cerkvenih očetov zbrana dela. Za vse te revije je pisal prispevke.
Od leta 1923 je bil predsednik Leonove družbe in predsednik Bogoslovne akademije. Od leta 1935 je bil predsednik Prosvetne zveze.
Leta 1925 je bil imenovan za častnega kanonika.

Nina Lončar

Viri: 
Slovenec, 24. novembra 1940, str. 7.
Slovenec, 23. novembra 1930.
Rokopisna zbirka UKM.
Lukman, Franc Ksaver