Po maturi leta 1954 na Klasični gimnaziji v Mariboru se je vpisal na Oddelek za klasično filologijo na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 1961 diplomiral, nato pa je kot izredni študent 1969 diplomiral še na oddelku za zgodovino na isti univerzi. Kot srednješolski profesor je poučeval na gimnazijah na Ravnah n Koroškem in v Novem mestu (1959–1965). Od leta 1965 do 1971 je bil arhivar v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, od leta 1971 pa do 1990 je v Pokrajinskem arhivu v Mariboru kot arhivist-specialist vodil oddelek za starejše gradivo (izpred 1850). Leta 1977 je doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1995 je bil habilitiran za rednega profesorja in je do leta 1990 honorarno predaval na Oddelku za zgodovino Pedagoške oziroma Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, nato se je na tej ustanovi redno zaposlil in na njej predaval vse do svoje upokojitve leta 2000.

Mlinarič je raziskoval cerkveno, politično, gospodarsko in kulturno zgodovino slovenskih dežel v obdobju srednjega veka in v prvih treh stoletjih novega veka. Objavljal je predvsem v monografijah ter v domačih in tujih strokovnih publikacijah, zlasti arhivsko gradivo. Rezultat njegovega dela v domačih in tujih arhivih je tudi objava transkribiranega gradiva v seriji »Gradivo za zgodovino Maribora« (doslej izšlo 35 zvezkov) ter gradiva za cerkveno zgodovino slovenske Štajerske.

Od leta 1975 do 1990 je bil član mednarodne komisije za uresničitev jugoslovanskih zahtev po vračanju arhivskega gradiva na podlagi zahtev iz Arhivskega sporazuma iz leta 1923 in restitucije v letih 1941–1945 v Avstrijo odpeljanega kulturnega blaga. Bil je član Zgodovinskega društva Slovenije in Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Arhivskega društva Slovenije in Društva za antične in humanistične študije Slovenije. Umrl je 13. novembra 2021. Pokopan je na Gorci v Malečniku.

           

Nagrade:

J. Mlinarič je dobitnik Prešernove nagrade za študente (1970), nagrade Sklada Borisa Kidriča (1988) in Glazerjeve liste za dosežke na področju kulture (1988). Univerza v Mariboru mu je za njegov doprinos podelila zlato plaketo (1998) in naziv zaslužni profesor (2003). Mestna občina Maribor mu je za življenjsko delo podelila Glazerjevo nagrado (2003) in ga imenovala za častnega občana mesta Maribor (2008). Papež Janez Pavel II. mu je za dosežke pri raziskovanju starejše slovenske cerkvene zgodovine, zlasti še preteklosti naših srednjeveških samostanov, podelil naslov viteza komendatorja sv. Gregorja Velikega iz svetnega reda (1999). Leta 1995 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, redni član pa 7. junija 2001. Leta 2004 je postal častni član Arhivskega društva Slovenije, 2005 pa častni predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru.

 

Gabrijela Kolbič

 

Viri:

Literatura:

  • Jože Mlinarič: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob šestdesetletnici : biografski zbornik, 1998, str. 41.
  • Bogo Grafenauer: Jože Mlinarič. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1995, knj. 46 , str. 45-46.
  • Darko Friš, Janez Marolt: 80 let akademika, Večer, 13. 3. 2015, str. 19.
  • Marolt, Janez, Friš Darko: Sedemdeset let akademika Jožeta Mlinariča, Večer, 12. 3. 2005, str. 12
  • Petra Zemljič: 70 let akademika dr. Jožeta Mlinariča, Večer, 5. 4. 2005, str. 13.
  • Marjan Matjašič: Jubilej akademika profesorja doktorja Jožeta Mlinariča, V: ČZN, 2005, št. 3/4, str. 309-310
  • Janez Marolt: Izbrana bibliografija prof. dr. Jožeta Mlinariča : (monografije, razprave in članki, prevodi, mentorstvo pri magisterijih in doktoratih), V: ČZN, 2000, št. 3, str. 331-341
  • Tone Ravnikar: Osemdeset let akademika in zaslužnega profesorja dr. Jožeta Mlinariča, V: Zgodovinski časopis: glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije, 2016, št. 1/2, str. 242-244.
  • Stane Granda: Jože Mlinarič – šestdesetletnik, V: Zgodovinski časopis, 1995, 2, str. 289-290.
  • Vanessa Čokl: Tisti Mariborčan, 7 dni, 21.6. 1995, str. 25.  
  • Jože Zadravec: Ko se v eni osebi strnejo stoletja, Družina, 9. 6. 1995, str. 22.
  • Janez Marolt: Erudit evropskega ranga, Večer, 17. 3. 1995, str. 14.
  • Helena Grandovec: Človek kot srečna okoliščina, Večer, 12. 6. 1995, str. 5.
Jože Mlinarič