V Mariboru je končal gimnazijo in se vpisal na graško univerzo, kjer je študiral filozofijo in teologijo. V mašnika je bil posvečen aprila 1801. Najprej je delal kot kaplan v Selnici ob Dravi, nato v mestni župniji v Mariboru. Leta 1804 je postal prvi posebni katehet mariborske gimnazije. Delo je opravljal dve leti.
Kot gimnazijec je prišel v stik z mladimi preporodovci. V Gradcu je najverjetneje postal član Wastlovega krožka, v katerem so razpravljali o francoski revoluciji, Kantovi filozofiji ter o politiki in takratni najnovejši literaturi. V času, ko so se pojavile prve vesti o Vodnikovem delu za slovenski slovar je osnoval novo slovstveno preporodno akcijo. Leta 1803 je napisal mariborskemu okrožnemu uradu prošnjo za dovoljenje za sestanek devetih duhovnikov pri Sv. Urbanu nad Ptujem. Tako je nastalo štajerskoslovensko društvo. Namen sestanka je bila organizacija slovenskega jezika. Narat je bil izvoljen za predsednika. Zagovarjal je zahodno – slovenska stališča, pri čemer se je zavzemal za uporabo dvojine in izraza wendisch. Sodeloval je pri nastajanju slovenskega slovarja, ki ga je društvo izdelovalo skupaj. Za slovar je napravil kritičen načrt za slovnico.

Nina Lončar

Viri: 
Fran Ilešič, Iz prvih časov romantike, v Časopis za zgodovino in narodopisje, Zgodovinsko društvo v Mariboru, Maribor, 1905, str. 1-29.
Ivan Macun, Književna zgodovina Slovenskega Štajerja, Gradec, 1883, str. 72, 73.
Slovenski narod, 17. novembra 1881, str. 1.