Časniki

Cerkveni glasbenik (1878 - 1945, 1976-)
Sprva glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani, nato vseh slovenskih cerkvenih glasbenikov (od leta 1935). Od leta 1976 je izhajal enkrat na mesec. Sestavljen je bil iz knjižnega dela in glasbenih prilog.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988, str. 48.

Cvetje z vertov sv. Frančiška (1880 – 1944)
Mesečni list za slovensko verno ljudstvo, ki se je ukvarjal z jezikoslovjem in prinašal poročila o leposlovnih delih.

Čas (1907 – 1942)
Katoliška znanstvena revija Leonove družbe, ki se je ukvarjala s kulturno-sociološkimi vprašanji. Nasprotovala je liberalizmu in socializmu in zastopala uradna stališča papeža. Letno je izšlo okrog 10 številk.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988, str. 93.

Časopis za zgodovino in narodopisje (1904 – 1940, 1965 -)
Znanstvena revija Zgodovinskega društva v Mariboru in »prvi slovenski, časopis namenjen tudi etnologiji«. Ob ponovnem izhajanju je ČZN izdajalo Združenje visokošolskih zavodov Maribor ter od leta 1975 Univerza v Mariboru; oboji v sodelovanju z Zgodovinskim društvom.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988, str. 103.

Delo (1959 -)
Dnevno-informativni časnik, ki je začel izhajati 1. maja 1959. Nastal je po združitvi Ljudske pravice (ustanovila KPS) in Slovenskega poročevalca (ustanovila OF slovenskega naroda). Do leta 1974 je izhajal vsak dan, nato do 17. septembra 1995, ko je začela izhajati nedeljska izdaja Nedelo, šestkrat na teden. Od leta 1959 ima prilogo RTV Programa, ki se od leta 1990 imenuje Vikend magazin. V obdobju 1959 – 1967 je imel otroško prilogo Najdihojca. Leta 1967 je začela izhajati Sobotna priloga.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988, str. 215.

Dnevnik (1951 -)
Splošno-informativni dnevnik, ki ga je ustanovila Osvobodilna fronta Slovenije. Od prve številke, ki je izšla 2. junija 1951 do 1. aprila 1968 se je časnik imenoval Ljubljanski dnevnik, nato se je preimenoval v Dnevnik. Ime je še enkrat spremenil 10. januarja 1990, ko se je do 22. 12. 1991 imenoval Neodvisni dnevnik. Časopisna hiša Dnevnik od 7. januarja 1962 izdaja tudi Nedeljski dnevnik.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988, str. 271, 271;
http://druzba.dnevnik.si/o_druzbi/zgodovina

Dom in svet (1888 – 1944)
List za »zabavo in pouk«, ki se je sčasoma razvil v literarno revijo. Izhajal je mesečno, le v obdobju od 1894 do 1901 na 14 dni. Namenjen je bil katoliškim bralcem. Leta 1891 je začel izhajati s podnaslovom Ilustrovani list za leposlovje in znanstvo. S prihodom Izidorja Cankarja (1914 – 1918) na mesto urednika je list napravil kvalitativen preskok, saj je revija objavljala dela ekspresionističnih avtorjev, literarne kritike in znanstvene razprave. Od aprila 1937 list ni izhajal, zaradi odstopa uredništva. Izhajanje se je nadaljevalo aprila 1938 in trajalo do konca leta 1944.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988, str. 307, 308.

Drobtinice (1846 – 1901)
Berilo s poljudno vsebino za mladino in starejše bralce, ki ga je ustanovil in 2 leti urejal Anton Martin Slomšek. V Gradcu so izhajale pod naslovom Drobtinice ter v Mariboru pod naslovom Slomšekove Drobtinice (1863 – 1869). Z njihovim izdajanjem je leta 1887 v Ljubljani nadaljeval Frančišek Lampe. Čitanka je bila razdeljena na nabožni, življenjepisni, poljudnoleposlovni in glasbeni del.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988 str. 336.

Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo (1919 – 1945)
Glasilo Muzejskega društva za Slovenijo, ki je izhajalo v Ljubljani. Od začetka izhajanja do leta 1929 je imel glasnik dva dela: zgodovinskega in prirodoslovnega. Slednji je bil v obdobju 1919 – 1929 edino naravoslovno glasilo na Slovenskem. Leta 1931 je prirodoslovna sekcija začela izdajati Prirodoslovne razprave, ki so leta 1940 postale naravoslovno glasilo Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Glasnik je ostal zgodovinski. Obravnaval je teme iz slovenske zgodovine, arheologije, zgodovine umetnosti in književnosti.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 3, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, str. 231.

Glasnik Slovenske matice (1954/55 -)
Glasilo znanstvenega, kulturnega in založniškega društva Slovenska Matica, ki je izhajalo vsak drugi mesec. Bralcem je prinašal vesti o kulturnem dogajanju doma in po svetu ter obravnaval dela, ki jih je izdala Slovenska Matica.
Vir: Munda Jože, Bibliografija Slovenske Matice, 1864 – 1964, Slovenska Matica, Ljubljana, 1964.

Gospodarski koledar za leto … (1953 -)
Letna publikacija, ki jo je izdajala redakcija »Nove proizvodnje«. Prinašal je novice iz gospodarstva, seznam gospodarskih podjetij po panogah in strokah ter služil kot oglaševalski prostor. Izhaja v Ljubljani.
Vir: Gospodarski koledar za leto 1953, Ljubljana, 1953.

Ilustrovani narodni koledar (1889 – 1914)
Prva tri leta je izhajal v Ljubljani, od leta 1903 v Celju. Leta 1892 je izšel pod naslovom Narodni koledar, medtem ko leta 1902 ni izšel. Za razliko od Koledarja Mohorjeve družbe je bil namenjen inteligenci. Prinašal je poučne prispevke, prevode tujih del, življenjepise in slovensko leposlovje.
Vir: Vrabl Alenka, Ilustrovani narodni koledar 1889 – 1914, v Celjski zbornik, Celje, 1965, str. 357 – 391.

Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko (1891 – 1909)
Prvi strokovni časopis za zgodovino, ki ga je v Ljubljani izdajalo Muzejsko društvo za Kranjsko. Obenem so izdajali Mitteilungen des Musealvereins für Krain, ki se je leta 1910 združil z Izvestji v dvojezično Carniolo.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990, str. 236.

Jahresbericht der k.k. Staatsrealschule in Marburg a. d. Drau (1905 - 1918)
Letno poročilo državne gimnazije v Mariboru, ki je prinašalo podatke o učencih, profesorjih, pouku in učnem uspehu. V skladu s spremembo imena šole je naslov spreminjala tudi publikacija. Tako se je od 1905/1906 do 1917/1918 imenovala Jahresbericht der k. k. Staatsrealschule in Maribor; od 1919/1920 do 1929/1930 Izvestje državne realke v Mariboru; od 1930/1931 do 1938/1939 Izvestje državne realne gimnazije v Mariboru za šolsko leto … ter 1939/1940 Izvestje Prve realne gimnazije v Mariboru za šolsko leto …

Jutro (1920 – 1945)
Politični dnevnik, ki je izhajal v Ljubljani s podnaslovom Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Leta 1924 je postalo glasilo Samostojne demokratske stranke. Od marca 1929 je imelo tedensko prilogo Življenje in svet (1927 – 1939) in nedeljsko Mlado Jutro. Leta 1927 je ponedeljkova tedenska izdaja postala samostojna pod nazivom Ponedeljek. Po združitvi s Slovenskim narodom leta 1943 se je preimenovala v Slovenski narod s podnaslovom Ponedeljska izdaja »Jutra«.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990, str. 361.

Kmetijske in rokodelske novice (1843 – 1902)
Poljudni poučni list, ki ga je urejal Janez Bleiweis. Leta 1849 je spremenil ime v Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči ter leta 1855 v Novice gospodarske, obertnijske in narodske. Izhajal je v Ljubljani enkrat na teden, od leta 1852 do 1857 dvakrat na teden, nato spet enkrat na teden. V času marčne revolucije (1848) je dobil politični predznak in prispeval k narodni zavesti Slovencev.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 5, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, str. 117, 118.

Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (1887 – 1941)
Sprav je izhajal pod imenom Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda, nato od 1904 kot Koledar (Vestnik) šolske Ciril-Metodove družbe. Prinašal je letna poročila o delovanju Družbe sv. Cirila in Metoda, njihovih podružnicah in članih ter leposlovna dela.
Vir: Vovko Andrej, Družba sv. Cirila in Metoda, 1885 – 1918, Ljubljana, 1992, str. 10, 11.

Koledar družbe sv. Mohorja (1873 - )
Najbolj razširjen slovenski koledar, ki ga je izdajala Mohorjeva družba. Pred izdajanjem koledarja so izšli: Slovenska koleda za leto 1858 in 1859 ter Koledarček družbe sv. Mohora (1861 – 1872). Koledar je prinašal poučne članke in prispeval h krepitvi narodne zavesti. Izhajal je v Celju (1928 -), Gorici (1925 -), Celovcu (1873 -) in v Prevaljah (1920 - 1927).
Vir: Družba sv. Mohorja, celovška, celjska in goriška Mohorjeva v slovenskem kulturnem prostoru (1851- 1995), Mohorjeve družbe Celje, Celovec in
Gorica, 1996.

Kronika slovenskih mest (1934 – 1940)
Revija, ki je prinašala prispevke v zvezi s politično, gospodarsko in kulturno zgodovino slovenskih mest ter razne vesti, ki so se nanašale na posamezna mesta. Izhajala je štirikrat na leto. Prvi dve številki sta izšli z imenom Kronika Mestne občine ljubljanske.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, str. 37.

Letopis Matice slovenske (1867 – 1912)
»Prvi slovenski periodični znanstveni zbornik«, ki je izhajal v Ljubljani. V času 1867-1868 se je imenoval Narodni koledar in letopis Matice slovenske, nato se je leta 1869 preimenoval v Narodni koledar. Sporočilo in letopis Matice slovenske ter leta 1894 v Letopis Slovenske matice. Do leta 1881 je imel poljudnoznanstveno in poučno vsebino, z urednikovanjem Frana Levca pa je vsebina postala bolj znanstvena. Od leta 1868 do 1898 je zbornik vseboval letno bibliografijo slovenskih časopisov in knjižnih izdaj. Od leta 1899 dalje pa je bibliografijo in znanstvene članke prinašal Zbornik, ki ga je začela izdajati Slovenska Matica. Letopis je objavljal le še društvena poročila in sezname članov.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, str. 156.

Ljubljanski zvon (1881 – 1941)
Ustanovljen je bil kot glasilo realistov, ki so bili nezadovoljni s Stritarjevim Zvonom. Poleg leposlovja so v njem objavljali umetnostne kritike, razprave in eseje o umetnosti. Do leta 1900 je nosil podnaslov Leposloven in znanstven list, nato se je vsebinsko omejil na humanistiko in spremenil podnaslov v Mesečnik za književnost in prosveto. Od leta 1931 je pod podnaslovom Slovenska revija prinašal aktualne vsebine v zvezi z družbenimi vprašanji. Ves čas izhajanja je veljal za vodilno slovensko svobodomiselno usmerjeno literarno revijo.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, str. 261, 262.

Ljudska pravica (1934 – 1959)
Glasilo Komunistične partije Slovenije, ki v času med 1940 in 1942 ni izhajalo. V času okupacije je izšlo 16 številk v več izdajah (osrednja, gorenjska, ljubljanska, primorska, štajerska in koroška). Po koncu vojne je izhajala dnevno, do leta 1959, ko se je združila s Slovenskim poročevalcem v Delo – glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, str. 288.

Marburger Zeitung (1862 – 1945)
Prvi tiskani mariborski časnik, ki je bil namenjen nemškemu prebivalstvu Spodnje Štajerske. Od leta 1862 do 1865 je izhajal kot Correspondent für Untersteiermark, nato se je leta 1929 preimenoval v Mariborer Zeitung. Sprva je izhajal dvakrat ali trikrat tedensko, od leta 1914 dnevno. Vse do tridesetih let je bil politično nevtralen, nato je v 2. polovici tridesetih prevladal vpliv nacizma. Imel je naslednje priloge: Sonntags-Beilage der Marburger Zeitung (1886-1889), Sonntagsblatt. Illustriertes Unterhaltungsbeilage zur Marburger Zeitung (1898 – 1900) in Illustriertes Sonntagsblatt (od 1900).
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, str. 394.

Mariborski večernik »Jutra« (1927 – 1938)
Politični dnevnik (popoldnevnik), ki je nastal iz nekdanjega mariborskega dnevnika Tabor. S prispevki z mariborskega območja je dopolnjeval jutranjo izdajo ljubljanskega Jutra. Avgusta 1938 se je preimenoval v Večernik.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 14, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000, str. 162.

Misel in delo (1934 – 1941)
Mesečnik liberalno-unitarnih kulturnih in znanstvenih delavcev. Izhajal je v Ljubljani in prinašal članke o nacionalizmu, nacizmu in fašizmu ter zagovarjal delo za narodno in državno neodvisnost.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993, str. 156.

Misijonski koledar (1918 – 1945)
Izdajala ga je Misijonska zveza v Ljubljani. Namenjen je bil širjenju misijonske misli, prinašal je nabožne tekste in poročila o misijonarstvu.
Vir: Misijonski koledar za navadno leto 1918, Misijonska zveza, Ljubljana, 1917; Misijonski koledar za navadno leto 1919, Misijonska zveza, Ljubljana, 1918.

Mladika (1920 – 1941)
Poljudnoznastvena družinska revija, ki jo je začelo izdajati Katoliško tiskovno društvo v Gorici. Leta 1923 je z izdajanjem nadaljevala Družba sv. Mohorja na Prevaljah, ki se je leta 1927 preselila v Celje. Imela je prilogo Modna priloga Mladike.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993, str. 168.

Mladi Prekmurec (1936 – 1940)
List prekmurske mladine, ki je izhajal v Murski Soboti in Dolnji Lendavi enkrat na mesec. »Ustanovil jo je dijaški odsek Sokolskega društva Murska Sobota«. V njem so objavljali leposlovje ter članke z zgodovinsko, gospodarsko in narodnoobrambno tematiko.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993, str. 179.

Naši razgledi (1952 – 1992)
Štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, ustanovljen s strani kritično mislečih izobražencev. Izhajal je v Ljubljani. Od vsega začetka je veljal za kritičen in strokoven list intelektualcev, ki so se ukvarjali s trenutnimi razmerami. V glasilu so se objavljali tudi prispevki tujih avtorjev. Naši razgledi so od leta 1967 prinašali prilogo Razgledi po svetu in od leta 1978 prilogo Razgledi po domovini. Zadnja številka Naših razgledov je izšla 25. septembra 1992. Njihovo številčenje je nadaljevala 9. oktobra 1992 izdana prva številka Razgledov s podnaslovom Časopis za umetnost, družbo in humanistiko.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993, str. 341.

Nedelja (1926 – 1941, 1945 - )
Najstarejši in najbolj razširjen slovenski list na avstrijskem Koroškem, ki je sprva izhajal v Celovcu kot mesečnik za versko izobrazbo. Pozneje so ga opredelili za glasilo Katoliške akcije oziroma cerkveni list krške škofije. Njegovo izhajanje je bilo prekinjeno za dobo štirih let in se je nadaljevalo decembra 1945. Izdajala sta ga Ordinariat krške škofije in Slovenski dušnopastirski urad v Celovcu. Imel je prilogi Misijonski list (od 1955) in Slomškov list (od 1965).
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993, str. 349.

Nova doba (1919 – 1941, 1990 - 1995)
Liberalno celjsko glasilo, ki je izhajalo enkrat do trikrat tedensko. Članki in prispevki so prinašali novice iz Celja in okolice ter obravnavali kulturo in gospodarska vprašanja tega območja. Izhajanje časnika pod istim naslovom se je nadaljevalo leta 1990.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994, str. 12.

Rimski katolik (1888 – 1896)
Katoliška revija, ki se je ukvarjala s teološkimi, filozofskimi, kulturnimi, političnimi in socialnimi vprašanji.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, str. 233.

Sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo (1913 – 1961)
Strokovna revija, ki je do leta 1919 izhajala mesečno pod imenom Slovenski sadjar. Ponovno je začela izhajati z ustanovitvijo Sadjarskega društva za Slovenijo leta 1921. Leta 1923 se je preimenovala v Sadjar in vrtnar. Leta 1944 je izšla kot Zbornik za sadjarstvo in vrtnarstvo. V obdobju 1949 – 1959 jo je pod naslovom Sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo izdajalo ministrstvo za kmetijstvo. Leta 1960 se je preimenovala v Sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, str. 364.

Slovan ( 1902 - 1917)
Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Prinašal je prispevke pesnikov in pisateljev tedanjega časa, knjižne ocene in poročila o dogajanju v kulturi. Dodatna vrednost mesečnika so bile umetniške reprodukcije slik.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 11, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997, str. 152, 153.

Slovenec (1873 – 1945)
Osrednji slovenski časnik političnega katolicizma. Izhajal je v Ljubljani, sprva trikrat na teden, od 11. julija 1883 pa dnevno. V obdobju od 1888 do 1896 je imel prilogo Domoljub ter v obdobju od 1924 do 1932 prilogo Ilustrirani Slovenec. V času okupacijske oblasti je ″propagiral politiko SLS sodelovanja z italijanskim in nemškim okupatorjem″. V obdobju 1941 – 1945 je Slovenec izdajal Slovenčev koledar.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 11, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997, str. 295.

Slovenski gospodar (1867 – 1941)
Tednik katoliške in konservativne usmeritve za območje Štajerske, ki je izhajal v Mariboru. Leta 1872 ga je kupilo mariborsko Katoliško tiskovno društvo in mu s tem utrdilo verski značaj. Vrsto let je imel versko in gospodarsko prilogo. V času nemške okupacije se je imenoval Štajerski gospodar (1941 – 1945).
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 12, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, str. 33.

Slovenski narod (1868 – 1943)
Politični časnik liberalcev, ki je sprva trikrat na teden izhajal v Mariboru, nato od leta 1872 v Ljubljani, kjer je leta 1873 postal dnevnik. V obdobju 1920 – 1945 je zaradi Jutra postal manj pomemben popoldnevnik. Od leta 1943 do 1945 je izhajal v okviru Jutra kot priloga s podnaslovom Ponedeljska izdaja »Jutra«.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 12, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, str. 48.

Slovenski poročevalec (1938, 1941 – 1959)
Glasilo Osvobodilne fronte, ki je izhajalo periodično. Leta 1938 sta izšli le dve številki, od leta 1945 je izhajal dnevno. Leta 1959 se je združil z Ljudsko pravico v časopis Delo.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 12, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, str. 52.

Straža (1909 -1925, 1927)
List političnega katolicizma na slovenskem Štajerskem, ki je izhajal v Mariboru sprva trikrat na teden, nato od 1914 do 1920 dvakrat na teden. Leta 1925 je bil prepovedan, zato ga je nadomestila Naša straža (1925 – 1926). Januarja 1927 je ponovno začela izhajati pod imenom Straža in se združila dnevnikom Slovenec.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 12, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, str. 335.

Südösterreichische Stimmen
Tedenskodve prilogi; Praktische Mitteilungen für Handel un Gewerbe in ilustrirano prilogo Sonntagsblumen.

Südsteierische Post

Tabor (1920 – 1927)
Naslednik dnevnika Mariborski delavec. Od začetka izhajanja do leta 1926 je bil mariborsko glasilo Jugoslovanske demokratske stranke, nato od leta 1927 dnevnik mariborske Samostojne demokratske stranke. Imel je protiklerikalni značaj.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999, str. 176.

Večer (1952 - )
Prva številka je izšla v pozdrav osvoboditeljem dne 9. 5. 1945 brez poimenovanja. Nato je od 11. do 18. maja izhajal dnevnik Novi Čas, ki se je 24. maja preimenoval v Vestnik. Izhajal je od enkrat do trikrat na teden; od januarja 1949 pa vsak dan razen ob nedeljah. Od leta 1952 se imenuje Večer. Je osrednji dnevno-informativni časnik za območje Štajerske.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 14, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000, str. 162.

Večernik (1927 – 1941)
Sprva je izhajal kot Mariborski večernik »Jutra«, ki se je avgusta 1938 preimenoval v Večernik. Ob spremembi imena se je spremenila tudi politična usmerjenost časnika - od politike Jugoslovanske nacionalne stranke k ideji o avtonomizmu za Slovenijo.. Od 1. 1. 1939 je imel tedensko prilogo »Večernik za mladino«. Zadnja številka je izšla 6. 4. 1941.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 14, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000 str. 162.

Vestnik (1966 -)
Glasilo severovzhodne Slovenije, ki je izhajalo tedensko v Murski Soboti. Predstavlja nadaljevanje predhodnikov: Ljudski glas (1949 do 1952), Obmurski tednik (1952 – 1955) in Pomurski vestnik (1955 – 1965). Pomurski vestnik je imel od leta 1956 prilogo Népújság (Ljudski časopis), ki je leta 1958 postala samostojen tednik za madžarsko manjšino. Vestnik je imel od leta 1966 prilogo Domače novice, ki so prej izhajale v Lenartu v Slovenskih goricah (od 1961) ter več literarnih revij (Topoli, Svet ob Muri, Odsevi) in razvedrilnih prilog (Pèn).
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 14, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000 str. 210, 211.

Voditelj v bogoslovnih vedah (1898 – 1916)
Prva mariborska slovenska teološka revija, ki so jo izdajali profesorji Lavantinskega bogoslovnega učilišča v Mariboru. Letno so izšle štiri številke, ki so prinašale cerkveno-zgodovinske članke.
Vir: Spomenica ob sedemdesetletnici Lavantinskega bogoslovnega učilišča v Mariboru, Bogoslovno učilišče v Mariboru, Maribor, 1929, str. 39 – 46; 130 let visokega šolstva v Mariboru, zbornik simpozija, Mohorjeva družba, Maribor – Celje, 1991, str. 133 – 137.

Zbornik za umetnostno zgodovino (1921 – 1944, 1951 -)
Glasilo Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, ki predstavlja osrednjo in najstarejšo slovensko strokovno revijo s področja umetnostne zgodovine. V obdobju 1921 – 1930 je izhajal v snopičih, nato enkrat na leto.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 15, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001 str. 103.

Zbornik znanstvenih in poučnih spisov (1899 – 1912)
Letna strokovna publikacija Slovenske Matice, ki je bila posvečena posameznim osebnostim iz slovenske zgodovine (npr. Trubarjev zbornik 1908; Bleiweisov zbornik…). Sprva je izhajal pod naslovom Zbornik, nato pod naslovom Zbornik znanstvenih in poučnih spisov; posamezne številke pa pod imenom oseb, ki so jim bile posvečene.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 15, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001 str. 102.

Zgodnja Danica (1848 – 1905)
Katoliški tednik, ki je začel izhajati pod imenom Slovenski cerkveni časopis kot sobotna priloga Bleiweisovih Novic. Od leta 1849 do leta 1902 je izhajal pod naslovom Zgodnja Danica ter od 1903 do 1905 kot Danica.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 15, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001 str. 162.

Zgodovinski časopis (1947 -)
Naslednik Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo, ki je izhajal od 1919 do 1945. Je glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije, ki od leta 1987 izhaja v štirih zvezkih letno.
Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 15, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001 str. 172.