Nekaj iz zgodovine razvoja znanstvenih časopisov

Do pojava časopisov v 17. stoletju so znanstveniki med seboj komunicirali v okoljih univerz, akademij in znanstvenih društev s pismi, razpravami, disertacijami in knjigami, ki so tedaj prevladovali kot legitimni mediji v znanosti. Razen avtorjev samih, vrednosti znanstvene vsebine ni nihče predhodno ocenjeval. Z znanstvenimi časopisi se je pojavil nov sistem kontrole kakovosti in nosilci tega sistema so postali uredniki, vrstniki v znanosti in recenzenti. Da bi se zaščitila pravica do intelektualne lastnine je nastala nova oblika diseminacije znanja, to je znanstveni članek. Pojav znanstvenega članka je vezan na časopis Philosophical Transactions

Še preden sta bili v 17. stoletju ustanovljeni francoska in angleška akademija znanosti, so si njuni člani dopisovali z drugimi evropskimi znanstveniki tako pogosto, da je bil rezultat tega navsezadnje znanstveni časopis. Prvi znanstveni časopisi so se tako pojavili že v letu 1665, ko sta pričela izhajati dva časopisa, »Journal des sçavans« v Franciji in »Philosophical Transactions of the Royal Society London« v Angliji.

V letu 1684 se je pojavil prvi medicinski časopis z naslovom »Medicina Curiosa«. Avtor Šercar v knjigi »Komunikacijska filozofija znanstvenih časopisa« iz 1988 navaja, da je leta 1779 obstajalo že 34 znanstvenih časopisov.

Čeprav so se prvi znanstveni časopisi pojavili pred okoli 300 leti, so se načela znanstvenega publiciranja pričela razvijati šele v 20. stoletju. S pojavom prvih znanstvenih časopisov v letu 1665 so znanstveni časopisi postali primarni vir znanstvenega komuniciranja. Prvi članki objavljeni v znanstvenih časopisih so bili »opisni«. Na tedanji stopnji razvoja znanosti je bil to edini mogoč način. V drugi polovici 19. stoletja, ko se je razvoj znanosti in tehnike razmahnil, je postala pomembna metodologija oziroma metodološki pristop k opisovanju znanja. To so začetki uveljavitve IMRAD (ang. Introduction, Methods, Results and Discussion) formata znanstvenega komuniciranja. Razlogi za uveljavitev IMRAD formata so bili različni. Nekateri uredniki so prepoznali enostavnost in jasnost komunikacije na takšen način, drugi so to povezali z manjšimi stroški na račun racionalnega zapisa. Preprosta logika IMRAD formata je omogočila avtorjem lažje organizirati in pripraviti rokopis, IMRAD je olajšal delo urednikom, recenzentom in bralcem. V 20. stoletju se je uporaba IMRAD formata v znanstvenem publiciranju zelo uveljavila, predvsem v tehniki, naravoslovnih in nekaterih družboslovnih vedah. V humanistiki in družboslovju je IMRAD format manj prisoten. Ni predpisane standardizirane strukture sestavkov, prevladuje predvsem deskriptivni način, kjer so pomembna navodila avtorjem za organizacijo prispevkov posameznih znanstvenih časopisov.

Vsakršno znanstveno dognanje, še tako izvirno, je nepopolno in nedokončano, dokler rezultati niso objavljeni.


Kaj je znanstveni časopis?

Znanstveni časopisi objavljajo visoko kakovostno znanstveno vsebino in vsebujejo izvirne znanstvene članke raziskovalcev in strokovnjakov na področju določene znanstvene discipline. Sledijo recenzijskemu postopku (ang. »peer review«)

Znanstveni časopis je tisti, ki
- ima objavljen seznam članov uredniškega odbora na hrbtni strani platnice ali prvih straneh časopisa posamezne številke,
- ki zagotavlja informacijo o recenzijskem postopku,
- objavlja članke, ki prispevajo nove teorije, poročajo o prvih rezultatih izvirnih raziskav na znanstvenih področjih ali povzemajo predhodne raziskave,
- članki navajajo vire literature in jih pravilno citirajo,
- članki vsebujejo ime avtorja in naslov afiliacije avtorja na začetku ali na koncu članka. Akademski članki nikoli niso anonimni!


Kako najdem primeren znanstveni časopis?

Podatke o znanstvenih časopisih lahko poiščete v podatkovnih zbirkah:
- UlrichsWeb (http://www.ulrichsweb.serialssolutions.com.ezproxy.lib.ukm.si/)

UlrichsWeb je podatkovna zbirka podrobnih informacij o več kot 300.000 periodičnih publikacijah, kot so znanstveni časopisi, tiskani in elektronski, ki so recenzirani, strokovni, poljudni časopisi, revije in časniki. Obsega časopise iz več kot 900 predmetnih področij.

- Journal Citation Report (JCR)
http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR

Journal Citation Reports (JCR) je faktografska baza podatkov, ki jo vsako leto izda Thomson Reuters iz ZDA. Vsebuje zapise s podatki o faktorju vpliva (IF – impact factor) za pomembnejše serijske publikacije iz svetovne produkcije. V sistemu COBISS.SI so na voljo podatki od leta 1994 dalje. Baza podatkov je dostopna samo uporabnikom na področju Slovenije (domena računalnika mora imeti končnico .si). Je pomembno orodje za vrednotenje revij na podlagi podatkov o citiranosti, vzetih iz več kakor 8.400 svetovno znanih znanstvenih in strokovnih revij. Letno je na voljo v dveh izdajah: JCR Science Edition (JCR SE), ki vsebuje podatke iz revij s področja znanosti in tehnologije, ter JCR Social Sciences Edition (JCR SSE), ki vsebuje podatke iz revij s področja družboslovja.

- vzajemni kataložni bazi COBIB.SI (http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=99999)


Tipi znanstvenih dokumentov/del

Vsako znanstveno delo mora vsebovati elemente izvirnosti oziroma izpostaviti izvirne rezultate ter tako prispevati k svetovni zakladnici znanja. Izvirnost je srž in namen znanstvenega raziskovanja in znanstvenega dela. Izvirnost pomeni novost in to ne v lokalnih mejah temveč novost v svetu. In takšno izvirnost lahko presojajo samo vrstniki v znanosti (ang. peer) v svetovnem merilu.

Zelenika  v monografiji »Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog rada« (2000) med znanstvena dela uvršča:
1. Monografije
2. Doktorske disertacije
3. Magistrska znanstvena dela
4. Znanstvene sestavke
5. Znanstvene študije in
6. Patente
Isti avtor znanstvena dela takole definira:
1. Monografija je znanstvena razprava oziroma delo, v katerem avtor obdela neko ožje področje, predmet, problem neke znanosti ali biografijo neke osebnosti. Lahko je znanstveno delo ali poljudno znanstveno delo, katero obsega in celovito obdela nek določen znanstveni problem, predmet (stvar ali pojav) ali znanstveno raziskovanje. Lahko jo napiše en avtor ali več avtorjev. V prejšnjem stoletju je bila monografija prevladujoča vrsta znanstvenega dela, a nasledila jo je znanstvena razprava, ki je dolgo prevladovala. Danes prevladujejo zborniki znanstvenih del ali samo zborniki del, kot jih tudi imenujemo. Za razliko od monografije v zborniku ali zbirki del več avtorjev obdela posamezno znanstveno vprašanje (tematski, specializirani zborniki) ali zelo različna znanstvena vprašanja.
2. Doktorska disertacija je izvirno znanstveno delo, ki jo samostojno izdela doktorand in ki je po metodologiji izdelave in po prispevku k znanosti primerno za dokazovanje doktorandove sposobnosti, da lahko deluje kot samostojni raziskovalec na določenem znanstvenem področju. Raziskovanje teme doktorske disertacije mora temeljiti na temeljnem in uporabnem raziskovanju in na uporabi številnih znanstvenih metod. V disertaciji morajo biti predstavljena nova znanstvena dejstva, pojavi, zakonitosti in teorije. Pogosto se po zaključku disertacije objavijo kot znanstvene monografije.
3. Magistrsko znanstveno delo je izvirno znanstveno delo, ki ga magistrand s pomočjo mentorja samostojno izdela in ki je po metodologiji izdelave in prispevku k znanosti primerno za dokazovanje magistrandove sposobnosti, da aktivno sodeluje v znanstvenoraziskovalnem delu na znanstvenem področju. Raziskovanje predmeta magistrskega znanstvenega dela mora temeljiti na temeljnih in uporabnih raziskavah in na uporabi številnih znanstvenih metod. V magistrskem delu morajo biti predstavljena nova znanstvena dejstva, pojavi, zakonitosti in teorije.
4. Znanstveni sestavki. Glede na zgoraj navedene definicije in razmišljanja morajo znanstveni sestavki zadovoljiti več pogojem, predvsem opisu izvirnih znanstvenih dognanj in dostopnosti svetovni znanstveni javnosti. Znanstveni sestavki se po Zeleniki delijo na:

  • izvirni znanstveni članek;
  • predhodno objavo;
  • pregledni članek;
  • predavanja na znanstvenih srečanjih.

Izvirni znanstveni članek (ang. original scientific paper, nem. wissenschaftlicher Originalbeitrag) je izvirni znanstveni sestavek, ki opisujejo izvirne rezultate temeljnih ali aplikativnih raziskav. V to kategorijo sodijo nova, še neznana znanstvena dejstva, spoznanja in teorije, ki predstavljajo prispevek k znanosti. Članek mora biti napisan tako, da lahko kvalificiran raziskovalec na temelju podanih informacij eksperiment ponovi in doseže rezultate znanstvenega raziskovanja z enako natančnostjo ali znotraj mej eksperimentalne napake ter ponovi avtorjeve ugotovitve, preračune in teoretična spoznanja. Čeprav se zdi, da je ta tip dokumenta uporaben samo v tehniških, naravoslovnih in biomedicinskih vedah, prav tako lahko nastane tudi v družboslovnih in humanističnih znanostih.
Predhodna objava ali znanstvena beležka (ang. Preliminary communication, nem. vorläufige Mitteilung) je prav tako znanstveni sestavek, ki vsebuje znanstvena spoznanja oz. rezultate znanstvenega raziskovanja. Predhodna objava je napisana tako, da bralcu zaradi pomanjkanja podrobnosti ali ključnih informacij onemogoči preverjanje izpostavljenih znanstvenih spoznanj in  rezultatov raziskovanja.
Pregledni članek (ang. Review, nem. Übersichtsarbeit) obsega celovit pregled določenega vprašanja ali problema raziskovanja, o katerem že obstajajo objavljene znanstvene informacije, rezultati znanstvenega raziskovanja oz. znanstvena spoznanja. Le-ta so v preglednem članku na nov način zbrana, analizirana, sintetizirana in na znanstveni način predstavljena. Pregledni znanstveni članek sicer temelji na že objavljenih znanstvenih informacijah, vendar lahko vsebuje nova izvirna spoznanja, nove odnose med stvarmi in pojavi, nove hipoteze s predlogi za popolnješe ali nadaljne raziskovanje.
Predavanje na znanstvenih srečanjih (ang. Conference paper) je posebna vrsta znanstvenega sestavka, ki se praviloma predstavijo na znanstvenih srečanjih in objavijo v zbornikih del teh srečanj. Če imajo ti sestavki vse značilnosti znanstvenega članka (izvirnega, predhodne objave ali preglednega) in če so recenzirani, jih uvrščamo med znanstvene sestavke. V nasprotnem primeru so to strokovni sestavki. Predavanje na znanstvenem srečanju je lahko izvirni znanstveni članek, prehodna objava, pregledni članek ali strokovni članek. Klasifikacijo članka predlaga avtor, recenzent jo potrdi, a dokončno se odloči uredniški odbor. Odgovarjajoča tipologija se izpiše v zgornjem kotu sestavka.
5. Znanstvena študija (projekt) je najpogosteje kolektivno znanstveno delo, katero  naročnik (investitor) zaupa specializiranim znanstvenoraziskovalnim institucijam ali  fakultetam. Te študije temeljijo na znanstvenem raziskovanju (temeljnem in   aplikativnem). Rezultati znanstvenih raziskovanj morajo predstavljati znanstveni   prispevek, teoretični in praktični.
6. Patenti praviloma nimajo statusa znanstvene dokumentacije. Izraz izum označuje  inovacijo oz. nov proizvod, novo in izvirno idejo v tehničnem tehnološkem smislu, ki  daje avtorju (inovatorju) izključno pravico do uporabe in izkoriščanja za določen čas.  Patenti so pomemben vir znanstvenih, tehničnih in tehnoloških informacij. Po  Zakonu o industrijski lastnini (2006, 10. člen) se patent podeli za izum s slehernega  področja tehnike, ki je nov na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv.


V našem prostoru se je s podobno temo ukvarjala tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Leta 1999 so izdali končno poročilo o projektni nalogi z naslovom Vrednotenje raziskovalne uspešnosti v Sloveniji (Adamič et al.). Namen naloge je bila analiza kazalcev raziskovalne uspešnosti v Sloveniji, pa vendar lahko iz poročila izluščimo mnogo uporabnih informacij s področja znanstvenih publikacij. Znanstvene publikacije se med seboj močno razlikujejo glede obsega, kakovosti in pomena znanstvenih informacij, ki jih vsebujejo. Samo neznaten del znanstvenih publikacij v svetu vsebuje spoznanja, ki spreminjajo paradigme v znanosti in predstavljajo prvo frontno črto v raziskovalnem delu. Kot primarne kazalce znanstvene uspešnosti so avtorji raziskave opredelili naslednje znanstvene publikacije:
1. Znanstveni članek. V to kategorijo sodita tako primarni (izvirni) znanstveni članek, ki podaja rezultate avtorjevega lastnega raziskovalnega dela, kot tudi pregledni znanstveni članek. Pregledni znanstveni članek kritično primerja rezultate različnih avtorjev, katerih rezultati in sklepi so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano razsoja o njihovi veljavnosti. Primarni znanstveni članek je ponavadi objavljen v eni od periodičnih publikacij, ki so praviloma specializirane za posamezne discipline ali celo za posamezne probleme. Po pravilih, ki veljajo v svetu, se smejo isti rezultati objaviti samo enkrat, v enem članku.
2. Kratki prispevek v periodičnih publikacijah. Ta nima standardne strukture, značilne za znanstveni članek, ampak se najpogosteje pojavlja v eni od naslednjih oblik, pogosto značilnih za posamezno znanstveno področje:

  • Predhodno poročilo (ang. preliminary report, preprint) je oblika hitrega sporočanja najnovejših raziskovalnih dognanj, še preden je pripravljen in objavljen članek s polnim besedilom.
  • Kratko sporočilo (ang. short (brief) communication) ponavadi podaja znanstvene rezultate, ki so nekakšni stranski produkti raziskovalnega dela, kjer avtor odkrije nekaj, kar je za njegovo raziskovalno temo nepomembno, in problema ne namerava nadalje raziskovati, bi pa rezultati lahko bili pomembni za neko drugo temo oziroma drugega raziskovalca.
  • Pismo uredniku (ang. letter to editor), v katerem avtor kritično obravnava nek znanstveni članek, ki je izšel v istem časopisu in pri tem uporablja rezultate lastnih raziskav.
  • V družboslovju je kratko raziskovalno poročilo (ang. research in brief), v humanistiki pa recenzija znanstvene publikacije, kadar avtor (podobno kot pri pismu uredništvu) kritično obravnava neko publikacijo in pri tem uporablja rezultate lastnih raziskav.

Vse oblike kratkega prispevka, ki jih upoštevamo kot znanstvene publikacije, morajo vsebovati originalne znanstvene informacije.
3. Med znanstvene publikacije sodi tudi znanstvena knjiga ali monografija, ki je rezultat sinteze avtorjevih in tujih znanstvenih rezultatov.
4. Znanstvena publikacija je lahko tudi znanstveni referat, v celoti objavljen v zborniku znanstvenega kongresa, simpozija ali podobnega srečanja. Tak referat ima ponavadi tudi obliko znanstvenega članka. Najnovejša dognanja vsebujejo zlasti referati, predstavljeni na kakovostnih kongresih mednarodnih oziroma svetovnih panožnih združenj, kjer je selekcija za sprejetje referata sorazmerno stroga, čeprav praviloma še vedno občutno blažja kot v kakovostnih mednarodnih specializiranih znanstvenih časopisih. Vsebina znanstvenega referata je ponavadi pozneje vključena v znanstveni članek. Pogosto, zlasti v medicini, tehniki in biotehniki, so v kongresnih gradivih objavljeni le izvlečki (abstrakti) referatov in posterjev. Ker v takih primerih ponavadi izvlečki sploh niso recenzirani,  so rezultati praviloma kasneje objavljeni v obliki znanstvenega članka.

Različne vrste znanstvenih publikacij/dokumentov so se pojavljale v različnih obdobjih, v zadnjem stoletju in celo v zadnjih desetletjih pa so se bistveno spremenile. Knjige so obstajale več tisoč let, patentne specifikacije so znane približno 500 let, znanstveni časopisi so stari samo 300 let, medtem ko so časopisni članki v svoji današnji obliki še mlajši. Razvoj načel znanstvenega publiciranja je nastal v 20. stoletju. Primarne publikacije/dokumenti so torej tiste, ki v glavnem vsebujejo novo preverjeno znanje ali novo razlago znanih dejstev in idej. Najpomembnejša primarna znanstvena publikacija je znanstveni časopis oziroma v njem objavljeni znanstveni članek.

V Sloveniji se je uveljavila tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS (http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf angleška različica    http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_eng.pdf).  glej Bibliografija


Piši in objavljaj

Kako začeti

Univerzitetna knjižnica Maribor ponuja vrsto informacijskih virov, ki so vam v pomoč pri objavi vašega članka.  Oglejte si virtualno knjižno polico na to temo:
http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=50300&select=(znanstveno*/SU+and+pisanje*/SU) in poiščite pomoč strokovnjaka (link na seznam strokovnih referentov in bibliografov).

Tudi založnik Nature Publishing Group, eden najpomembnejših založnikov znanstvenih časopisov svetuje avtorjem, kako pripraviti članek za objavo v njihovi reviji. (http://www.nature.com/authors/author_resources/how_write.html)

Vsaka revija ima ponavadi v natisnjeni in elektronski verziji “navodila avtorjem”, ki se jih je potrebno do potankosti držati, če želimo imeti čim manj težav z nadaljnjim procesom recenziranja in sprejemanja besedila v objavo. Spletnih virov z nasveti, kako pričeti in vstopiti v svet znanstvenega publiciranja je veliko. Eden izmed njih je objavljen na www.scidev.net (http://www.scidev.net/global/publishing/practical-guide/how-do-i-write-a...). Tudi založnik Elsevier ima na spletno strani dostopen vir z naslovom »Understanding the publishing process: how to publish in scientific and medical journals«. (link:
http://www.elsevier.com/journal-authors/publishing-process

ISO standardi za oblikovanje besedil so sledeči:
• SIST ISO 7144:1996 Documentation - Presentation of theses and similar documents (slv. Dokumentacija – oblikovanje disertacij in podobnih dokumentov).
• SIST ISO 214:1996 Documentation - Abstracts for publications and documentation (slv. Dokumkentacija - izvlečki za publikacije in dokumentacijo).
• SIST ISO 2145:1996 Documentation - Numbering of divisions and subdivisions in written documents (slv. Dokumentacija - Oštevilčenje oddelkov in pododdelkov v pisnih dokumentih).
• SIST ISO 690:2010  Information and documentation - Guidelines for bibliographic references and citations to information resources (Informatika in dokumentacija - Smernice za bibliografske navedbe in citiranje virov informacij. Nadomešča stnadarda SIST ISO 690:1996 in SIST ISO 690-2:2003  glej Citiranje in navajanje virov


Kje objaviti?

Najbolje je objaviti v priznanih znanstvenih časopisih, ki jih lahko poiščete v podatkov zbirki Journal Citation Report (glej Kako najdem primeren znanstveni časopis – link) in podatkovni zbirki UlrichsWeb. Če je revija hkrati tudi odprto oziroma prostodostopna, je vaša izbira najboljša.

Seznam odprtodostopnih revij v Web of Science
(http://science.thomsonreuters.com/cgi-bin/linksj/opensearch.cgi)

Scopus vključuje 2.600 odprtodostopnih revij.


Proces objavljanja
Pomembno je razumevanje procesa objave v znanstvenem časopisu, saj ima kar nekaj ključnih korakov, ki zahtevajo posebno pozornost. Prvi korak je izbira publikacije. Izbrati ustrezen časopis za posredovanje vašega rokopisa članka, je pomembna odločitev in lahko vpliva na hitrost in enostavnost postopka do končne objave. Prav je, da ob izbiri časopisa pomislite na predmetno področje, ki ga časopis pokriva, tip bralca, ki ga prebirajo, faktor vpliva časopisa (ang. Impact factor – JCR), čas, ki je potreben za objavo in plačilo za objavo in stroške za odprto dostop. Priprava in posredovanje rokopisa glej  Kako začeti. Rokopis , ki ga posredujete založnike, je nato podvržen postopku recenzije. Najpogosteje časopisi uporabljajo postopek recenzije (ang. single blind), kjer avtor ne pozna imena recenzentov, medtem ko recenzent pozna identiteto avtorja. Nadalje sledi postopek postopek receneziranja (ang. double blind), kjer nihče ne recenzent in ne avtor ne poznata medsebojne identitete. Pri postopku recenziranja (ang. open) se recenzent in avtor med seboj poznata. Postopek recenziranja je lahko relativno dolg postopek, vendar jamči kakovost objave. Sledi postopek preverjanja, ki obsega popravke črkovanja in slovničnih napak in pregled ujemanja članka s predpisanimi navodili glede formalne oblike. Sledi postavitev članka. Če je časopis izdan v elektronski verziji, lahko to vodi do objave članka, v primeru tiskane izdaje tiskanje in distribucija prav tako zahtevata svoj čas.


Promocija objavljenih znanstvenih del

Priporočamo branje:

  • 10 Ways to Increase Usage and Citation of your Published Article Using Social Media

(link: http://www.sagepub.com/authors/journal/10ways.sp)

Prisluhnite:

Možnosti za promocijo raziskovalnih rezultatov:
- Twitter in Facebook,
- e-pošta,
-LinkedIn,
- Wikipedia,
-blogi,
- akademska družbena omrežja (npr. MyNetResearch in Academici),
- YouTube,
- spletne strani fakultet, institutov ipd.,
- indeksiranje v podatkovnih zbirkah,
- odprtodostopni institucionalni repozitoriji (npr. DKUM).


Citiranje in navajanje informacijskih virov

Citirati pomeni dobesedno navajati besede ali stavke iz pisnega dokumenta. V svojem besedilu je pomembno, da citirano besedilu označimo z narekovaju, hkrati pa tudi zapišemo, čigav citat smo uporabili. Po navadi za citiranim besedilom navedemo bibliografske podatke avtorja citata v okroglem oklepaju (Priimek avtorja, letnico izdaje publikacije : stran), lahko pa ime avtorja tudi vpletemo v besedilu, kot npr. Smith (letnica) trdi … . Če ne navedemo vira, je naše delo plagiat.  glej Plagiatorstvo.

Obstaja mnogo načinov citiranja in navajanja literature in za skoraj vsako znanstveno disciplino je značilen svoj način. Tudi znanstveni časopisi uporabljajo različne načine in kako je potrebno citirati in navajati uporabljene vire, zapišejo v navodilih avtorjem.

Načini citiranja in navajanja virov / Koristne povezave do nekaj najpogostejših

  •  ISO

SIST ISO 690:2010  Information and documentation - Guidelines for bibliographic references and citations to information resources (Informatika in dokumentacija - Smernice za bibliografske navedbe in citiranje virov informacij. Nadomešča stnadarda SIST ISO 690:1996 in SIST ISO 690-2:2003. (COBISS ID…)

  • Harvardski način

http://www.fa.uni-lj.si/filelib/knjiznica/harvard_citiranje_1.pdf
http://libweb.anglia.ac.uk/referencing/harvard.htm#1.3
http://www.youtube.com/watch?v=NDgqqPvMn0U

  • APA Style Guide

http://www.okanagan.bc.ca/Page10234.aspx#APAhtml

  • ACS (American Chemical Society)  Citation Style

http://www.usciences.edu/library/help/citation-acs.asp#boo

  • AMA Style Guide 

http://www.amamanualofstyle.com/page/About/about#about

  • Čikaški sistem citiranja Chicago Manual of Style Author-Date System Style Guide 

http://www.chicagomanualofstyle.org/tools_citationguide.html

  • IEEE način citiranja

IEEE Citation Style Guide
Dostopno na: http://www.ijssst.info/info/IEEE-Citation-StyleGuide.pdf (4. 6. 2013).

  • MLA Citation Style

http://www.library.cornell.edu/resrch/citmanage/mla

Vir do različnih načinov
http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf


Priročniki s spletnih strani fakultet Univerze v Mariboru

Pedagoška fakulteta Maribor
http://www.pef.um.si/content/O%20fakulteti/Akti/Prirocnik_diplomsko_delo...

Filozofska fakulteta Maribor
http://www.ff.um.si/studenti/obrazci/diplomski-postopek/splosno/prirocni...

Fakulteta za strojništvo
http://www.fs.uni-mb.si/UserFiles/40/File/Navodila_za_pripravo_diplomske...

Pravna fakulteta Maribor
http://www.pf.um.si/sl/diploma

Fakulteta za varnostne vede
http://www.fvv.um.si/files/fvv/userfiles/dokumenti/Navodilo-za-izdelavo-...

Fakulteta za zdravstvene vede
http://www.oblikovanje-diplom.eu/navodila%20za%20pisanje%20diplome/Fakul...

Fakulteta za organizacijske vede
http://www.oblikovanje-diplom.eu/navodila%20za%20pisanje%20diplome/FOV%2...

FERI – Navodila za izdelavo diplomskega dela
http://www.feri.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=1169

UM, Ekonomsko-poslovna Fakulteta
Pravilnik o postopku priprave in zagovora zaključnih del na epf
http://www.epf.uni-mb.si/_layouts/OSSSearchResults.aspx?k=diploma&cs=To%...


Bibliografije