Hausmann, Fanny

Hausmann Fanny (polno ime Franciska Romana Haussmann) se je rodila na družinski graščini Landskrone  v današnji Avstriji. Bila je edinka veleposestnikov. Po smrti žene je njen oče kupil baročno graščino Novo Celje, kamor sta se s hčerko preselila pred letom 1841. O njenem otroštvu in šolski izobrazbi ni podatkov, se je pa slovenskega jezika začela učiti šele ob prihodu v Novo Celje. V bližnjem Celju se je udeleževala družabnega življenja in tam tudi prišla v slovenski krog, ki je leta 1848 razvil v Celju živahno narodno delovanje. Istega leta je izšel prvi izvod Celjskih slovenskih novin, ki so se 1849 preimenovale v Slovenske novine. Tu je bila 25. oktobra 1848 natisnjena njena pesem Vojaka izhod, pozneje pa še sedem pesmi z njenim podpisom. Pesmi so preproste, domoljubne in moralistične, z melanholičnim ljubezenskim pridihom. Vse pa pričajo o pesniškem daru, ki se ni utegnil dovolj razviti.  V tem času je njen oče zašel v finančne težave in je bil prisiljen prodati graščino ter se pri tem zapletel v dolgotrajne pravde in pristal v zaporu. Te razmere so vplivale tudi na Fanny, ki se je preselila v Celje, da je bila v bližini očeta. Po njegovi izpustitvi iz zapora sta se preselila v Petrovče, kjer je ta tudi umrl. Tudi Fanny se je zdravstveno stanje poslabšalo in umrla je za sušico, stara 34 let. Pokopana je v žalski podružni cerkvi v Petrovčah.

Celjani so Fanny opisovali kot lepo, visokoraslo gospodično, strastno kvartopirko, vneto pripadnico katoliške vere in damo, ki je bila vedno oblečena v črno. Njeno javno literarno delovanje je trajalo samo eno leto, in sicer od 1848 do 1849, in po smrti je, kot pesnica, utonila v pozabo, nato pa so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja sodobniki oživili spomine nanjo, ki se je pod eno izmed svojih pesmi podpisala »F. Hausmann, Slovenka«.

 Njene pesmi je izdal 1926 F. Mohorič

 L. Toman ji je posvetil pesem Pervi slovenski pesnici…(1848)

Gabrijela Kolbič