Kosar, Franc

Sin župana in posestnika Jožefa Kosarja, ki je ljudsko šolo obiskoval v Braslovčah in pri frančiškanih v Kamniku. Po gimnaziji v Kranju se je vpisal na študij filozofije v Ljubljani. Jeseni 1842 je vstopil v bogoslovnico v Celovcu. 15. septembra 1846 je bil posvečen v mašnika. V obdobju 1846-1848 je delal kot kaplan v Poljčanah in v Vojniku. Začasno se je upokojil od leta 1848 do leta 1855. Leta 1853 je vstopil v misijonsko družbo sv. Vincencija Pavl. pri sv. Jožefu nad Celjem, a jo kmalu zapustil. Pisal je za Drobtinice, Slomškovo Djanje svetnikov božjih, napisal je Prijazni list mnogo dušnih pastirjev vernim lavantinske škofije, sestavil Dogodivščino sv. Vere, z dekanom Mih. Stojanom priredil šmarnice Marijin rožen cvet in napisal Katoliška cerkva in njeni nasprotniki. Spomladi 1855 je bil nameščen za kaplana v Braslovčah. Leta 1856 je odšel v Št. Andraž na Koroškem za kornega vikarja, obenem je opravljal delo dvornega kaplana in spirituala za bogoslovce 4. letnika. Ko se je sedež škofije leta 1859 prenesel v Maribor, ga je Slomšek imenoval za konzistorialnega svetnika in ga postavil za spirituala novega škofijskega duhovniškega semenišča. Leta 1860 je bil imenovan za konzulenta karitativnega društva katoliških gospa. V okviru tega društva si je prizadeval pridobiti v Maribor redovnice. Tako so leta 1864 v Maribor prišle šolske sestre iz Eggenberga. Sodeloval je pri ustanovitvi mariborske čitalnice in v njej večkrat predaval na temo narodnosti in katoliške duhovščine. 1. februarja 1865 se je preselil v Kozje, kjer je delal kot župnik in dekan do vrnitve v Maribor - leta 1870. Kot stolni kanonik je na bogoslovju predaval cerkveno pravo. Leta 1873 je pomagal pri ustanovitvi Podporne družbe lavantinskih duhovnikov in bil njen predsednik. Predsedoval je Katoliškemu tiskovnemu društvu v Mariboru in sodeloval pri Slovenskem gospodarju. Papež ga je leta 1888 odlikoval z naslovom hišnega prelata in z zaslužnim križcem. Leta 1893 je postal stolni dekan.

Nina Lončar