Sin pivovarnarja in gostilničarja Johanna, ki se je leta 1801 priselil v Maribor iz Goldraina na Tirolskem. Glavno okrožno šolo je obiskoval v Mariboru, nato je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Št. Pavlu na Koroškem in v Mariboru, kjer je leta 1826 končal 6. razred humanistične smeri. S 16-imi leti se je pri mojstru Rohlmannu v Slovenski Bistrici izučil za lectarja in leta 1829 odšel na Dunaj kot lectarski pomočnik. Leta 1831 se je vrnil v Maribor, saj je oče postal zakupnik užitninskega davka. Leta 1834 mu je oče kupil pivovarno (kasneje Tscheligijeva), ki jo je vodil do leta 1841, ko je kupil steklarno v Lovrencu na Pohorju in se tja preselil. V Lovrencu je užival velik ugled in zaupanje, ki se je odrazilo z izvolitvijo Tappeinerja za občinskega predstojnika in kasneje za župana. (21. avgusta 1850-17. februarja 1853).
Leta 1853 je steklarno prodal in se z družino preselil v Maribor. Posvetil se je javnemu delu in bil leta 1861 izvoljen za župana Maribora in za zastopnika mesta Maribor v štajerski deželni zbor (ponovno 1867). Na čelu mesta je ostal do leta 1867. V času njegovega županovanja so izvedli nakup zemljišč za razširitev mesta, odprli tri nove ulice in Sophien Platz (današnji Trg svobode), uredili kanalizacijo, tlakovali ceste, v nekatere stranske ulice napeljali petrolejsko razsvetljavo, v predmestju Magdalena zgradili občinski vodnjak, v koroškem predmestju pa omogočili uporabo dveh obstoječih. V šolstvu so uvedli pouk telesne vzgoje, izboljšali gmotni položaj mestnih učiteljev in ustanovili 4-razredno dekliško šolo (od leta 1867 5. razred). 1. januarja 1865 so odprli kasino, shajališče bogatih meščanov. Po zakonu so morali prevzeti skrb za revne, zato so povečali sredstva mestne hiralnice (špitala) in občinskega inštituta za revne. Z umnim gospodarjenjem je Tappeiner povišal prihodke mesta, ki so pokrili preselitev škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor leta 1859 ter zgraditev kadetnice leta 1852. Izboljšal je stanje v bolnici, povečal Magdalensko pokopališče ter 2. januarja 1862 odprl Marburger Sparkasse (Mestno hranilnico). Zavzemal se je za samostojnost občine, kar je dosegel s potrditvijo statuta 13. marca 1866. S slednjim je občina prevzela posle okrajnega glavarstva. Leta 1867 je bil izvoljen v okrajno zastopništvo Maribora, mesec kasneje za načelnika le-tega. Novembra 1867 je zaradi bolezni odstopil s položaja. 21. septembra 1904 so mu na Slomškovem trgu (tedaj Dom Platz) odkrili kip, delo dunajskega akademskega kiparja Josefa Kassina.

Nina Lončar

Viri: 
Andreas Tappeiner in seinem Leben und Wirken, Marburg 1868, str. 4-19
Slovenski biografski leksikon, Tiskarna ljudske pravice, Ljubljana 1980, str. 8.
Marburger Gemeinderat, v: Marburger Zeitung, št.. 112, 15. september 1904, str. 3.
An die geehrte Bewohnerschaft Marburgs, v: Marburger Zeitung, št. 113, 17. september 1904, str. 1.
Marburger Zeitung, št. 114, 20. september 1904, str. 1 – 3.
Tappeiner (Toppeiner), Andreas