Osnovno šolo je obiskoval v Sv. Juriju ob Ščavnici in v Radgoni. Leta 1829 se je vpisal na mariborsko gimnazijo, kjer se je pod okriljem prof. Rudolfa Gustava Puffa navdušil za slovenski jezik, zgodovino, narodno slovstvo in narodopisje. V tem času je začel pisati poezijo. Srednješolsko šolanje in študij filozofije je nadaljeval v Gradcu, kjer je leta 1838 ustanovil Slovensko bralno društvo. Leta 1839 se je za Stankom Vrazom napotil v Zagreb in tu končal zadnji letnik študija. Od jeseni 1840 do leta 1844 je študiral na graški bogoslovnici. 28. julija 1844 je bil posvečen v mašnika. Leta 1844 je začel delati kot kaplan v Slivnici pri Mariboru. Pod vodstvom Cafa, ki je služboval v sosednjem Framu, se je začel ukvarjati s primerjalnim jezikoslovjem. Štiri leta je proučeval sanskrt, zend, jezik starih Gotov in zbiral gradivo za poznejše razprave. Kot kaplan je delal v Ljutomeru, v Hajdini pri Ptuju in v slovenski predmestni fari v Mariboru. Leta 1848 je ponovno začel z literarnim udejstvovanjem. Svoje prispevke s področja jezikoslovja, zgodovine, mitologije, narodopisja in arheologije je objavljal v Sloveniji, Südslavische Zeitung, praški Union, Jahrbücher, Drobtinicah ter Novicah kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči. Objavljal je v slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku. V poznejši dobi se je ukvarjal z bajeslovjem in starinoslovjem. Od leta 1850 je bil profesor za verouk, slovenščino in zgodovino na mariborski gimnaziji. Bodoče učitelje je brezplačno poučeval slovenščino in filozofijo ter na gimnaziji ustanovil slovensko knjižnico. 23. marca 1861 je začel delati kot župnik v Št. Juriju pri Celju. Nadaljeval je z rodoljubnim delom in postal podpredsednik celjske čitalnice. 2. oktobra 1868 je postal župnik na Ponikvi. V tem času je vodil uredništvo Zore in dal pobudo za ustanovitev pisateljskega podpornega društva, v katerem je postal prvi predsednik. Leta 1873 je uredniško mesto pri Zori prepustil prof. Pajku, urejal je le še njeno prilogo Vestnik. 1. septembra 1879 se je preselil v faro sv. Pankracija v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Leta 1880 je z dr. Krekom in Sketom ustanovil znanstveni list Kres.
Napisal je številne razprave, pesmi, novele, humoreske in potopise (več glej Fekonja, str. 49-53).

Nina Lončar
 

Viri: 
Slovenski gospodar, 18. septembra 1879, str. 307, 308.
Slovenski gospodar, 4. decembra 1879, str. 397.
Slovenski gospodar, 18. avgusta 1887, str. 259, 260.
Slovenski gospodar, 25. avgusta 1887, str. 266, 267.
Slovenski gospodar, 15. aprila 1869, str. 60.
Slovenski gospodar, 13. avgusta 1896, str. 283, 284.
Straža, 12. novembra 1917, str. 2.
Straža, 16. novembra 1917, str. 1, 2.
Straža, 19. novembra 1917, str. 2.
Straža, 23. novembra 1917, str. 1.
Fekonja Andrej, Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj, v Dom in svet, VI. Letnik, Ljubljana, 1893, str. 49-53.
Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1891, Družba sv. Mohorja v Celovcu, Celovec, 1890, str. 48-64.
Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1917, Ljubljana, 1916, str. 63-65.
Trstenjak, Davorin
Trstenjak, Davorin
Trstenjak, Davorin
Trstenjak, Davorin