Nagy, Alexander

Rodil se je 9. februarja 1834 na Ptuju. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Po maturi je med letoma 1852 in 1854 študiral tehniko v Gradcu in na Dunaju. Po končanem študiju je kot gradbeni inženir nastopil prvo službo pri direkciji za gradnjo trdnjav v Veroni. Kasneje je sodeloval pri gradnji železnic na Koroškem, Tirolskem, Ogrskem in v Turčiji.

Leta 1881 se je poročil z zaročenko Julijo in se za stalno naselil v Mariboru, kjer je podedoval domovanje po zelo premožnem in spoštovanem očetu Andreasu. Alexander in Julija otrok nista imela.

Novembra 1881 je kot kandidat stranke Koroškega predmestja nastopil na nadomestnih občinskih volitvah in bil izvoljen v mariborski občinski svet. Leta 1882 je bil izvoljen za novega člana mestnega sveta in tudi za vodjo oddelka za gradnje. Prav tako je vodil komisijo za kontrolo javne razsvetljave. V oktobru leta 1882 je postal še član upravnega sveta mariborske mestne hranilnice. Istega leta je postal nadzornik gradnje nove bolnišnice v Magdalenskem predmestju, ki je po njegovi zaslugi dobila sistem centralnega ogrevanja s toplo vodo.

Zaradi dobrega dela kot občinski svetnik ter svojih dosežkov pri izgradnji nekaterih novih stavb v Mariboru si je Nagy pridobil zelo veliko zaupanje med novo izvoljenimi člani občinskega sveta. Tako so ga na seji 2. januarja 1886 izvolili za novega župana čeprav se sam ni čutil dovolj sposobnega za župansko funkcijo. Zaprisegel je 18. februarja 1886 v mariborski mestni hiši.

Leta 1887 je postal član gradbenega odbora, ki je nadzoroval gradnjo oziroma obnovo zvonika mariborske stolnice. Leta 1888 je dosegel, da je občina prejela v last stavbo župnišča ob stolnici. Župniji je v zameno izročila stavbo ob škofijskem dvorcu, ki jo je takrat uporabljala vojska za skladišče. Stavbo starega župnišča so podrli in okrog stolnice naredili trg (danes Slomškov trg), ki ga je leta 1894 dopolnila nova poštna stavba. Leta 1900 so na njegovo pobudo pričeli z izgradnjo javnega vodovoda v mestu. Leta 1901 je bil že šestič izvoljen za župana Maribora. V času njegovih mandatov se je zgradilo novo poslopje mestne hranilnice, frančiškanska cerkev s samostanom, zgradba sodišča in zapori, domobranska vojašnica na Taboru, mestna klavnica v Melju ter več šolskih poslopij. Na narodnostnem področju je bil izrazito usmerjen nemško-nacionalno in je veliko pripomogel k temu, da je mesto ohranilo nemški videz.

Marca 1902 se je Nagy zaradi obtožb o korupciji odločil za odstop in se umaknil iz politike. Upokojil se je in z ženo živel v hiši zraven mariborskega kazina in gledališča na Stolnem trgu 16 (danes Slomškov trg), kjer je po dolgi in težki bolezni umrl 9. julija 1909. Pokopali so ga na starem mestnem pokopališču.

Anja Kotnik