Plagiatorstvo je opredeljeno kot prevzemanje in objavljanje tujega dela pod svojim imenom ter sodi med prepovedana in kazniva dejanja.

Nekorekten odnos do intelektualne lastnine in njeno prisvajanje, pa naj bo to namerno kot kraja ali nenamerno zaradi nepoznavanja in iz površnosti, je eden večjih problemov informacijske družbe, ki se ga pogosto premalo zavedamo. Plagiatorstvo pogosto razumemo zelo poenostavljeno samo kot kopiranje vsebine drugega dela v celoti ali uporabo izposojenih idej nekoga drugega, vendar izraza kopiranje in izposojanje nehote prikrivata resnost prestopka.

Poznamo VEČ VRST PLAGIATORSTVA¹⁰:

  • uporaba metode “Kopiraj – prilepi”, kadar uporabimo dobesedno prepisano besedilo in  pri tem ne citiramo originalnega vira,
  • prikrit prepis vira, ki ga ne citiramo:
  • uporaba istih besednih zvez ali strukture vira ,
  • sprememba besednih zvez iz vira, pri tem pa se obdrži enak pomen vsebine,
  • agregiranje, sestavljanje, vsebine iz množice virov, pri tem pa ne dodamo nič lastnega besedila, virov pa ne citiramo,
  • uporaba drugih besednih zvez v vsebini (parafraziranje) brez navedbe vira,
  • kraja ideje,
  • uporaba lastnih predhodnih del brez citiranja (samoplagiat, recikliranje),
  • prevajanje besedila iz drugega jezika brez citiranja vira.

Plagiatorstvo pa v večini primerov ni črno-belo. Meje med plagiatorstvom in raziskovanjem so pogosto zabrisane. Avtorji spletne strani Plagiarism.org¹⁵ menijo, da je prepoznavanje plagiatorstva in nepravilnega citiranja najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje plagiatorstva.

KAKO SE IZOGNITI PLAGIARIZMU

Seveda pri pisanju zaključnih del uporabljamo že izdane publikacije in njihovo vsebino, saj gre za pregled že znanega, pri čemer avtor doda lastna dognanja in razmišljanja. Če se bomo pri tem držali pravil citiranja dokumentov, se bomo brez težav izognili sumu plagiatorstva:

  • vsako besedilo, ki ga v delu navajate dobesedno, naj bo v navednicah,
  • vse gradivo, ki ste si ga izbrali, sproti dodajte na seznam virov, tudi če ga morda na koncu ne boste uporabili. Še vedno boste lažje vir izbrisali iz seznama, kot pa čez več mesecev, ko gradiva ne boste imeli več pri sebi, iskali podatke o njem,
  • pri citiranju se držite pravil, ki jih zahtevajo na vaši ustanovi,
  • napišite besedilo s svojimi besedami in ne prepisujte dobesedno, kadar to ni potrebno⁵.

Več o orodjih za citiranje in organizacijo referenc lahko izveste v raziskovalnem vodiču Orodja za citiranje in organizacijo referenc⁹.

 UNIVERZA V MARIBORU IN PLAGIATORSTVO

Univerza v Mariboru se zaveda svoje vloge pri ozaveščanju in preverjanju plagiatorstva, saj to vpliva tako na kvaliteto študija in zaključnih del študentov kakor tudi na ugled univerze same. V letu 2012 je bila sklicana delovna skupina za preverjanje plagiatorstva na UM. Sestavili so dokument Preverjanje plagiatorstva na UM (2012)¹⁵, v katerem so opisani tipi plagiatorstva in postopek odkrivanja plagiatorstva na Univerzi v Mariboru. Dokument je bil sprejet na Senatu UM in na osnove le tega je od 13. 5. 2013 v veljavi Navodilo o postopku ugotavljanja plagiatorstva št. N 8/2013-526 NP⁷.

V Spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju št: A3/2008 41 AG¹⁶ z dne 14. 12. 2010 je že navedeno, da morajo vsi študenti pred zagovorom svoje diplome le-to oddati v elektronski obliki v DKUM. Postopek oddaje naloge je opisan v Navodilih o pripravi in oddaji elektronskih zaključnih del ter o preverjanju podobnosti zaključnega dela z drugimi deli⁶ in Oddaja študentskih del⁸. Na isti spletni strani so objavljene tudi  Prazne izjave o istovetnosti za vse stopnje zaključnih del¹²·¹³·¹⁴ , ki jo mora diplomant obvezno izpolniti ob oddaji naloge v elektronski obliki.

Razvojna ekipa pod vodstvom prof. Milana Ojsterška na FERI-ju je razvila lasten program za preverjanje plagiatorstva, ki je vključen v DKUM². Vsa zaključna dela morajo biti oddana v elektronski obliki in gredo skozi avtomatiziran proces preverjanja plagiatorstva. Pri tem se izdela zaključno poročilo o preverjanju plagiatorstva za posamezno zaključno delo, ki vsebuje označene dele besedila, ki bi lahko predstavljala plagiat.

Pri tem je lahko plagiat že samo en stavek, lahko pa tudi celotno besedilo. Odstotek o prekrivanju vsebine je treba skrbno interpretirati, odvisno od stroke (npr. v pravu je lahko odstotek prekrivanja velik, saj je treba zakonodajo, ki jo neko delo obravnava, dobesedno navajati, pa dokument kljub temu še ni plagiat, če je prvotni dokument pravilno citiran. Mejni deleži podobnosti niso določeni, saj je kritični delež podobnosti zelo odvisen od vsebinskega področja dela. Podobnost dela vsebine dveh del ne pomeni plagiata, če je uporabljeno delo pravilno navedeno/citirano. Posebej moramo poudariti, da programske opreme niso namenjene dokončni odločitvi o tem, ali je delo plagiat, ali so viri ustrezno citirani. To je le orodje, ki prikaže podobnost vsebine. Šele pregled mentorja ali imenovane komisije da končno presojo, ali je delo ustrezno⁵.

V Univerzitetni knjižnici Maribor se lahko ob težavah pri plagiarizmu obrnete na Bernardo Korez ali Jernejo Grašič.

1. Grafika kopiranje KOPIRANJE – navajanje pomembnega deleža vsebine izvirnega dokumenta kot lastno vsebino brez navedbe izvirnega dokumenta (citiranje).
3. Lupa PARAFRAZIRANJE – drugače predstavljena že znana tema, sestavljena iz različnih virov skupaj, brez navedbe izvirnih dokumentov (citiranje).
5. Recikliranje HIBRID – kombinacija pravilno citiranih virov in uporabljenih delov besedil iz drugih dokumentov brez navedbe izvirnega dokumenta (citiranje).
7. Mash up NAPAKA – vključuje citate neobstoječih ali nedostopnih virov oz. netočne informacije o virih.
9. WiFi DOBESEDNO NAVAJANJE – vsebina je dobesedno prepisana, čeprav  pravilno navaja izvirni dokument (citiranje).

Viri:

  1. Detektor plagiatov.  Na: FERI. Laboratorij za heterogene računalniške sisteme. Pridobljeno 24. 8. 2020
  2. Digitalna knjižnica UM (DKUM). Pridobljeno 24. 8. 2020
  3. Kanič, I. Plagiatorstvo (2017).  V: Bibliotekarska terminologija. Pridobljeno 24. 8. 2020
  4. Kanič, I. Plagiatorstvo. V: Knjižničarske novice, 9/10, Let. 26 (2016), str. 7-11. Pridobljeno 24. 8. 2020
  5. Kdaj je diploma plagiat? Na: Mestomladih.si. Pridobljeno 24. 8. 2020
  6. Navodila o pripravi in oddaji elektronskih zaključnih del ter o preverjanju podobnosti zaključnega dela z drugimi deli. V: Digitalna knjižnica UM. Pridobljeno 24. 8. 2020
  7. Navodilo o postopku ugotavljanja plagiatorstva št. N 8/2013-526 NP (2013). Na: Univerza v Mariboru . Pridobljeno 24. 8. 2020
  8. Oddaja študentskih del. V: V: Digitalna knjižnica UM. Pridobljeno 24. 8. 2020
  9. Klemenčič, B. Orodja za citiranje in organizacijo referenc. V: Raziskovalni vodiči UKM. Pridobljeno 24. 8. 2020
  10. Ojsteršek, M. Preverjanje podobnosti vsebin v e-izobraževanju. Pridobljeno 24. 8. 2020
  11. Plagiatorstvo. V: Wikipedia. Pridobljeno 24. 8. 2020
  12. Prazna izjava o istovetnosti – dodiplomski študij / 1. stopnja. V: Digitalna knjižnica UM. Pridobljeno 24. 8. 2020
  13. Prazna izjava o istovetnosti – magistrski študij / 2. stopnja. V: Digitalna knjižnica UM. Pridobljeno 24. 8. 2020
  14. Prazna izjava o istovetnosti – doktorski študij / 3. stopnja. V: Digitalna knjižnica UM. Pridobljeno 24. 8. 2020
  15. Understanding plagiarism. Na: Plagiarism.org. Pridobljeno 24. 8. 2020
  16. Warner, A. 5 Free Online Plagiarism Checkers – Which Works in 2021 (2021). Na Websiteplanet. Pridobljeno 10. 8. 2021