- O knjižnici
- Storitve
- Vpis
- Iskanje, izposoja gradiva
- Podaljševanje, rezervacije gradiva
- Prevzem gradiva v ČUKomatu
- Prilagojene storitve za uporabnike s posebnimi potrebami
- Strokovno referentstvo
- Oddaljen dostop do e-virov
- Odprta znanost
- Bibliografije
- Medknjižnična izposoja
- CIP in obvezni izvod
- Izobraževanje uporabnikov
- Predlog za nakup
- Reproduciranje gradiva
- Oddajanje Glazerjeve dvorane
- Vprašaj knjižničarja
- Zbirke
- Kisum
- Domoznanstvo
- Pomoč
Heric, Kalist
Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Križu in v Radgoni. Leta 1862 se je vpisal na gimnazijo v Mariboru, nato je 17. septembra 1868 vstopil v frančiškanski red in šolanje nadaljeval v tedanjih frančiškanskih zavodih v tirolsko – štajerski provinci v Solnegradu, Hallu, Kalternu in Bolzanu na Tirolskem. V mašnika je bil posvečen 20. oktobra 1872 v Tridentu. Leta 1873 je v Mariboru deloval kot pomožni duhovnik v frančiškanskem samostanu, leto kasneje je bil premeščen za kaplana k Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer je ostal do leta 1875. Nato se je vrnil v Maribor za kaplana in pridigarja. Deloval je tudi kot definitor in kustos. V obdobju 1882 – 1887 je bil župni upravitelj slovenske predmestne župnije Sv. Marije v Mariboru. V letu 1888 župni upravitelj pri Sv. Trojici, nato od 1889 do 1922 ponovno v Mariboru, kjer je 22. oktobra 1922 obhajal svojo zlato sveto mašo. Njegov največji dosežek je, da je s pomočjo nabirke v Mariboru postavil Marijino cerkev (frančiškansko baziliko) in frančiškanski samostan v romanskem slogu po načrtih dunajskega arhitekta Richarda Jordana. V priznanje njegovih zaslug je bil 11. avgusta 1900 imenovan za konzistorialnega svetnika.
Nina Lončar
Viri:
Slovenski biografski leksikon, prva knjiga, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 1925 – 1932, str. 315.
Dr. Michael Napotnik, Die Basilika zur heiligen Maria, Mutter der Barmherzigkeit, in der Grazervorstadt zu Marburg, M. Napotnik, Maribor, 1909, str. 27, 28.
Slovenec, 27. maja 1925, str. 3.
Slovenski gospodar, 19. oktobra 1922, str. 1 – 2.
Naša straža, 27. maja 1925, str. 3.
Straža, 26. septembra 1919, str. 2.
Slovenski gospodar, 28. maja 1925, str. 4.
Slovenec, 24. oktobra 1922, str. 3.