- O knjižnici
- Storitve
- Vpis
- Iskanje, izposoja gradiva
- Podaljševanje, rezervacije gradiva
- Prevzem gradiva v ČUKomatu
- Prilagojene storitve za uporabnike s posebnimi potrebami
- Strokovno referentstvo
- Oddaljen dostop do e-virov
- Odprta znanost
- Bibliografije
- Medknjižnična izposoja
- CIP in obvezni izvod
- Izobraževanje uporabnikov
- Predlog za nakup
- Reproduciranje gradiva
- Oddajanje Glazerjeve dvorane
- Vprašaj knjižničarja
- Zbirke
- Kisum
- Domoznanstvo
- Pomoč
60 let načrtovanja v mariborskem gozdnogospodarskem območju
04. December 2014
Vabimo vas na otvoritev razstave 60 LET NAČRTOVANJA
V MARIBORSKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU
v sredo, 10. 12. 2014 ob 10. uri
v razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor
Gozdarji smo mnogokrat preskromni, ko moramo pokazati naše strokovno delo, naše dosežke,
obletnice in naša strokovna načela. 60 let organiziranega načrtovanja v gozdarstvu na mariborskem
območju je zavidljiv jubilej in pravšnji razlog, da smo se tokrat odločili naše delo pokazati javnosti,
strokovni in laični, starim in mladim, tistim iz mesta in s podeželja. Predstaviti želimo prerez in razvoj
metod, vsebin, pripomočkov in tehnologije načrtovanja v tem obdobju. Univerzitetna knjižnica
Maribor nam je prijazno odstopila svoje prostore in nudila tudi drugo pomoč… in razstava je tukaj.
Tradicija gozdarskega načrtovanja v Sloveniji je mnogo starejša kot obletnica, ki jo tokrat praznujemo.
Prvi načrti za gospodarjenje z gozdom v Sloveniji so nastali že v drugi polovici 18. stol. in
dobili nov zagon ob koncu 19. stol. s prihodom visoko izobraženih, povečini avstrijskih gozdarjev
(Hufnagl, Schollmayer) v slovenske gozdove. Skupno vsem gozdarskim načrtom do sedaj je bilo
načelo trajnosti. Načelo, ki je danes in nekaj zadnjih desetletij postalo prava moda, vsakdanjost in
samoumevnost. Prav to načelo je bilo tisto, ki je slovensko gozdarstvo ločevalo od drugih panog
in strok. Z načrtovanjem v gozdovih spremljamo njihov razvoj in ga periodično preverjamo z meritvami,
ocenami in monitoringom. Če je bilo na začetku načrtovanje prepuščeno idejam in znanju
posameznega načrtovalca ter lokalni tradiciji, se je sčasoma s pravilniki, s priročniki in s posvetovanji
poenotilo za celotno Slovenijo. Do danes smo v Sloveniji, na podlagi skupnih izhodišč izdelali za
vseh 14 gozdnogospodarskih območij že štiri desetletne načrte (1971-2020).