Kolumbova hči Alma M. Karlin: predavanje z diaprojekcijo

Glazerjeva dvorana

KOLUMBOVA HČI ALMA M. KARLIN: predavanje z diaprojekcijo

V organizaciji Humanitarnega Soroptimist kluba Maribor bo predavala antropologinja Barbara Trnovec, kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje ter avtorica monografije in razstave o Almi Karlin.

Sreda, 15. november, 17.00

Kolumbova hči Alma M. Karlin
Celjanka Alma M. Karlin (1889-1950), svetovna popotnica, pisateljica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in teozofinja je v letih 1919-1927 prepotovala svet. Potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom. Narava njenega potovanja jo umešča med največje popotnike vseh časov.

Preden je 24. novembra 1919 na celjski železniški postaji sedla na vlak in se podala na pot, je na mamino vprašanje zakaj gre, odgovorila: »Moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.« Po vrnitvi domov je s predavanji o potovanju v tridesetih letih prejšnjega stoletja gostovala po vsej Evropi, slavo in uspeh, o katerih je sanjarila kot mlado dekle, so ji prinesli potopisi, ki so izšli v letih 1929-1933.

Letos obeležujemo 90-letnico Almine vrnitve s poti okoli sveta, v Cankarjevem domu v Ljubljani je na ogled izjemno odmevna razstava Kolumbova hči Alma M. Karlin, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje.

Alma je na svoji osupljivi življenjski poti presegla vse mogoče meje; meje telesnih omejitev, meje svojega spola, meje družbenega sloja, ki mu je pripadala, meje svoje skonstruirane nacionalne identitete, meje fizičnih razdalj, presegla je tudi meje duha časa. Še danes so zato njene ideje sveže in aktualne – pravzaprav so brezčasne – ter nagovarjajo in navdihujejo vedno večji krog ljudi.

Alma je preživela nekaj dni/tednov tudi v Mariboru. Leta 1941 so jo nacisti zaprli. V Meljski kasarni je čakala na transport ali v Srbijo ali v Dachau. Vplivni prijatelji so jo rešili. Te dneve opisuje v svojem literarnem delu »Moji izgubljeni topoli«.