Gimnazijo in visoko šolo za poljedelstvo je končal v dunajskem Novem mestu in na Dunaju. Sprva se je posvečal gozdarstvu; opisal je rastje okrog Maribora do Boča in Donačke gore. 1887 se je zaposlil v deželnem muzeju v Sarajevu, kjer je do upokojitve 1919 deloval kot skrbnik naravoslovnega gradiva. Znanstveno se je vse bolj posvečal ornitologiji in postal njen v svetu uspešni in priznani raziskovalec. Njegove raziskave so bile predvsem usmerjene na ptice Balkanskega polotoka. Udeležil se je ekspedicije avstrijske akademije znanosti v Brazilijo, kjer je preučeval tamkajšnje ptice. Zbral je 16.000 ptičjih jajc, ki so spravljene  v naravoslovnem muzeju na Dunaju. Sodeloval je z mariborskim muzejem in mu podaril bogato zbirko jajc podravskih ptic. Za njegovo znanstveno delo mu je graška univerza podelila častni doktorat. Opisal je tudi narodopisno in zgodovinsko podobo sv. Bolfenka na Pohorju. Še pred odhodom v Sarajevu je na Studencih kupil Križni dvor (nekdanjo pristavo radvanjske graščine ) in ga usmeril v bogato družabno in kulturno središče na desnem bregu Drave.

dr. Bruno Hartman

Viri: 
Slovenski biografski leksikon, tretja knjiga, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana 1925-1932, str. 72-73.
Österreichisches Biographisches Lexikon 1815-1950, IX Band, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien, 1988, str. 58.
Franjo Baš, Kronika slovenskih mest 1936, str. 139-140.
Bruno Hartman, Križev dvor (Kreuzhof) v Mariboru . V: Studia Historica Slovenica, 2005, str. 273-298 .
Slovenski gospodar, 14. oktobra 1880, str. 332.
Slovenec, 2. aprila 1936, str. 3
Slovenec, 18. junij 1932, str. 4.
Slovenec, 21. junij 1932, str. 4.