Realko je obiskoval v Mariboru, latinske šole v Ljubnem. Nato se je vpisal na študij filozofije v Gradcu. Leta 1763 je nadaljeval šolanje na Dunaju, kjer je leta 1766 promoviral doktorat s področja teologije. Istega leta je bil posvečen v mašnika. Kot kaplan je delal v Selnici ob Dravi in v Svečini. Marija Terezija ga je poklicala na graško univerzo za profesorja logike, metafizike in etike. Tu je leta 1780 anonimno objavil prvi del spisa Geschichte der grossen allgemeinen Kirchenversammlung zu Kostnitz (Konstanz). Od leta 1774 je na graški univerzi predaval cerkveno zgodovino in bil leta 1777 imenovan za ravnatelja univerze. Leta 1782 ga je cesar Jožef II. poklical v Prago za učitelja cerkvene zgodovine. V tem letu je na Dunaju izšel druga izdaja njegovega spisa, tokrat pod njegovim imenom. Leta 1783 je izdal drugi in tretji del svojega spisa. Leta 1790 je bil izvoljen za dekana na praški bogoslovni fakulteti. Leta 1791 ga je cesar Leopold II. imenoval za referenta o duhovnih rečeh in leto kasneje ga je cesar Franc I. imenoval za gubernialnega svetnika češke dežele. Leta 1797 ga je praška univerza izbrala za rektorja. Leta 1807 je bil imenovan za kanonika. Leta 1811 je postal stolni prošt pri cerkvi vseh svetnikov v Pragi.

Nina Lončar

 

Viri: 
Dom in svet, ilustrovan list za leposlovje in znanstvo, Uredništvo, Ljubljana, 1893, str. 386, 387.
Slovenski gospodar, 17. julija 1929, str. 9.
Jutro, 24. avgusta 1934, str. 4.
Jutro, 5. september 1934, str. 3.
Rojko (Royko), Gašper