Schmiderer, Johann

Rodil se je 23. junija 1848 v meščanski družini v Mariboru. Stanovali so na Koroški cesti 28, družina se je uvrščala med premožnejše meščanske družine, veleposestnike in lastnike hiš. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru ter se po maturi odločil za študij prava in kasneje še za študij na visoki kmetijski šoli v Hohenheimu. Poročen je bil s Fanzisko Delago s katero sta imela sina in hčer.

V začetku osemdesetih je vstopil v mestno politiko in bil leta 1884 izvoljen v mariborski okrajni zastop, v katerem je nasledil brata Josefa. Dolga leta je bil podžupan pri županu Nagyju s katerim sta zelo uspešno sodelovala. 2. aprila 1902 je bil za župana izvoljen Schmiderer in zaprisegel 24. junija. V svojem nastopnem govoru je izrekel, da bo varoval nemški značaj Maribora. Prav zaradi tega je njegova izvolitev med Slovenci naletela na neodobravanje. Čeprav Schmiderer ni bil velikonemški, je kot župan na čelu mesta in okrajnega zastopstva Maribora podpiral protislovensko politiko ter jo tudi brezobzirno izvajal.

V njegovi dobi je Maribor doživljal zelo razgibano zgodovino. Mestno življenje je bilo zaznamovano z razcvetom v gospodarstvu, ureditvi občinskih komunalnih podjetij, izgradnji dravskega mostu ter elektrifikaciji. V Melju je nastala tovarna mil, mestni pogrebni zavod (1911), mestno kopališče na Dravi na ulici Pod bregom (1914) in mestna plinarna v Melju (1915). Prav tako se je povečal fond šolskih stavb.

Vendar so mesto v tem času zaznamovali tudi vse pogostejši konflikti med nemško in slovensko identiteto mesta.

V zadnjih štirih letih njegovega županovanja je zaradi vojne mesto nazadovalo in zastalo. Po šestnajstih letih županovanja je 2. januarja 1919 moral Schmiderer predati vodenje slovenskim oblastnikom. Oblast je prevzel dr. Vilko Pfeifer.

Po dolgi in težki bolezni je v 78. letu umrl na svojem domu v Mariboru. Tako se je 6. novembra 1925 končala življenjska pot zadnjega mariborskega župana avstrijske dobe.

Anja Kotnik