Od 1907 do 1911 je v Ormožu obiskoval osnovno šolo, nato do 1917 gimnazijo v Mariboru in v obdobju 1918-1921 na Ptuju, kjer je maturiral. Po maturi je želel na Dunaju študirati slikarstvo, vendar se je odločil za vpis na arhitekturo v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1926. Po končanem študiju se je zaposlil kot grafik v ljubljanski Delniški tiskarni, kjer je opremljal knjige za tisk, izdeloval osnutke za platnice, plakate, razglednice in ilustracije. V svojem oblikovanju se je odlikoval predvsem po tem, da je vanj vpeljal narodno ornamentiko. V obdobju 1933-1941 je v sodelovanju z ing. Jankom Omahnom vodil atelje za notranjo arhitekturo. Med vojno je bil interniran v Dachau (1944-1945), nato je do 1947 delal kot arhitekt v Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije. Od leta 1947 do upokojitve leta 1959 je bil direktor ljubljanskega Slovenija Projekta.
V času šolanja je izpopolnjeval slikarsko tehniko, delal risbe, pastele, olja s figuralno motiviko, motivi tihožitja in motivi pokrajine pod vplivom ekspresionizma in nove stvarnosti. V vsem njegovem delu se kaže težnja po plastičnosti, kar kaže na prevlado arhitekta nad umetnikom v njem. Serajnik je kot slikar samouk izšel iz prve povojne slikarske generacije, ki je bila vključena v Klub mladih.

Nina Lončar

Viri: 
Mladika, družinski list s podobami, Mohorjeva tiskarna, Celje, 1930, str. 310.
Slovenski biografski leksikon, tretja knjiga, SAZU, Ljubljana, 1960 – 1971, str. 291, 292.
Spominski almanah slovenskih strokovnih pisateljev, publicistov in projektantov, Nova strokovna založba, Ljubljana, 1939, str. 330.
Fran Šijanec, Sodobna slovenska likovna umetnost, Založba Obzorja, Maribor, 1961, str. 446.
Serajnik, Domicijan najml.