Slekovec, Matej

Rodil se je 6. avgusta 1846 v Kunovi pri Negovi v kmečki družini. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, nato študiral bogoslovje in leta 1871 bil posvečen v mašnika. Istega leta je kot  kaplan začel službovati v Središču ob Dravi, nakar so ga leta 1878 premestili v Cirkovce in leto kasneje k Sv. Marku niže Ptuja. Zaradi nevarne bolezni je moral leta 1882 v začasni pokoj, kjer si je toliko opomogel, da je že spomladi naslednje leto odšel za kaplana v Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Od 18. decembra 1887 pa vse do upokojitve je deloval kot župnik v Sv. Marku niže Ptuja. Slekovec, ki je bolehal  že od svoje mladosti, je jeseni leta 1903 hudo zbolel in se s 1. decembrom upokojil. Njegov načrt, da se preseli v Maribor, kjer bi opravljal delo škofijskega arhivarja, se žal ni uresničil. Umrl je 15. decembra 1903 v Ljubljani, kjer so ga na pokopališču sv. Krištofa tudi pokopali.

Kot samouk je proučeval domačo zgodovino. Veselje do zgodovinskega raziskovanja je dobil med delovanjem v Središču. Zbiral je obsežno zgodovinsko dokumentacijo o slovenski Štajerski. Pogosto se je odpravil v arhive (Gradec, Maribor, Ljubljana, Zagreb, Ptuj, Salzburg, Dunaj) kjer je tri desetletja zbiral gradivo. Izpisoval je stare matrike, krstne, poročne in mrliške. Iz matrik je nabral ogromno drobnih podatkov in opozoril na marsikatero napako v zgodovinskih knjigah. v Njegov najvažnejši namen je bil zbiranje zgodovinskega gradiva, da bi nekoč nekdo drug porabil njegovo nabrano gradivo, saj sam ni imel naklonjenosti in ne časa za to. Pregledoval je tudi uradne zapisnike ter sestavil več kronik in zgodovinskih spisov, ki jih je kot zgodovinske razprave in črtice objavljal v časopisih in revijah: Slovenski gospodar, Kres, Popotnik, Slovenec, Zgodovinski Zbornik, Izvestje itd. Kot ponatisi iz časopisov ali kot samostojne publikacije so izšli spisi:  Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju (1885), Odlični Kranjci (1887), Kobilice (1887), Škofija in nadduhovnija v Ptuju (1889), Sekelji, rodoslov. in životopisna razprava (1893), Die Szekely oder Zekel v. Kevent (1894), Polidor pl. Montagnana (1894 in 1895); Turki na slov. Štajerskem (1894); Vurberg (1895); Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške (1898); Kapela žalostne Matere božje v Središču (1902). Kot najimenitnejša kronika, na katero je bil ponosen tudi Slekovec je bila ljutomerska. V njo je vložil veliko truda in jo posvetil svojemu prijatelju, pokojnemu dekanu Ivanu Skuhali (1847-1903). Ostale kronike, ki jih je sestavil: Križevci pri Ljutomeru z Veržejem, Mala Nedelja, Sv. Marko niže Ptuja, Sv. Marjeta na Drav. polju, Sv. Tomaž pri Ormožu, Loče pri Poljčanah, Negova, Sv. Ana na Krembergu. Več ali manj gradiva je zbral za Sv. Peter pri Radgoni, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Miklavž pri Ljutomeru in Zavrč. Zaradi ugleda, ki ga je imel pri slovenskih in nemških zgodovinarjih je ob ustanovitvi Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko leta 1903 bil izvoljen za njegovega prvega predsednika.

V svojih letih delovanja je nabral lepo urejeno zbirko zgodovinskih izpiskov, ki je po njegovi smrti prišla v last Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, ki je s tem začela vzpostavljati arhivsko dejavnost v okviru društva. Danes njegovo pisno zapuščino hrani Pokrajinski muzej Maribor, osebni fond pa Pokrajinski arhiv Maribor.

Anja Kotnik