Slomšek, Anton (Martin)

Po končanih začetnih šolah na Ponikvi in glavnih šolah v Celju, se je vpisal v zimski gimnazijski tečaj v Ljubljani ter poletni gimnazijski tečaj v Senju in Celovcu, kjer je končal tudi bogoslovje. V mašnika je bil posvečen 8. septembra 1824. Kot kaplan je delal pri Sv. Lovrencu na Bizeljskem (1825-1827) in v Novi cerkvi pri Vojniku (1827-1829). V obdobju, ko je bil kaplan je organiziral nedeljske šole. Leta 1829 ga je škof Franc Ignac Zimmermann postavil na mesto spirituala v semenišču v Celovcu. Zavedajoč se pomena nacionalne zavesti je v času delovanja v Celovcu napisal pridigo Dolžnost svoj jezik spoštovati in prirejal tečaje slovenskega jezika za bogoslovce lavantinske in celovške škofije. V Celovcu je ostal do leta 1838, ko je postal nadžupnik in dekan v Vuzenici ter področni nadzornik nižjih šol. V tem času je dal pobudo za nov prevod svetega pisma v slovenščino. Le-ta je izšel v Ljubljani kot Wolfova biblija. Ker mu ni uspela ustanovitev Družbe za izdajanje slovenskih knjig, je leta 1846 začel izdajati letopis Drobtinice, ki so bile sprva tiskane deloma v bohoričici, deloma v gajici. Leta 1844 je bil postavljen za kanonika v Št. Andražu na Koroškem in višjega šolskega nadzornika lavantinske škofije. Še naprej se je trudil širiti nedeljske šole in začel z ustanavljanjem nekakšnih občinskih šol, za katere je občina plačevala kurjavo in šolske potrebščine. 25. aprila 1846 je prevzel mestno župnijo v Celju, a jo je vodil le kratek čas, saj ga je že 30. maja salzburški nadškof Friderik knez Schwarzenberg imenoval za lavantinskega škofa. Slovesna umestitev je bila 19. julija 1846 v Št. Andražu. Pod škofovskim geslom »Vse v večjo čast božjo in zveličanje duš« je začel delovati v smeri prenove verskega življenja in škofije. Na to je skušal vplivati z uvajanjem nedeljskih šol in reorganizacijo trivialk (kasneje ljudske šole) ter založništvom in literarno dejavnostjo. Uvedel je redne pastoralne konference, ki so bile namenjene izobraževanju duhovnikov in duhovne vaje za duhovnike. Organiziral je ljudske misijone in uvajal nove ljudske pobožnosti. Ustanovil je društvo Bratovščina sv. Cirila in Metoda, Podporno društvo za revne in nadarjene dijake in revnim dijakom postavil semenišči Maximilianum (1855) in Victorinum (1859 v Mariboru). Bil je član gosposke zbornice na Dunaju in član Slovenskega društva na Dunaju. Bil je prvi lavantinski škof, ki je svoja pisma izdajal v nemškem in slovenskem jeziku. Z njegovo pomočjo je bila ustanovljeno Društvo sv. Mohora (1851). Leta 1860 je ustanovil katoliško žensko društvo za revno in zapuščeno mladino, iz katere se je razvila kongregacija šolskih sester. Leta 1862 ga je papež Pij IX. imenoval za prisednika Svetega sedeža. Škof Karlin je začel postopek za njegovo beatifikacijo že leta 1926. Leta 1964 je postopek stekel in leta 1999 je papež Janez Pavel II. ob drugem obisku v Sloveniji razglasil njegovo beatifikacijo.
Slomšek je izdal številna pedagoška in literarna dela: čitanko Blaže in Nežica v nedelski šoli (1842), Abecednik za slovenske šole (1850 ¬- 1867), Šola veselega lepega petja za pridno šolsko mladino (1853), sestavil je slovnico slovenskega jezika, ki pa je ostala nenatisnjena Inbegriff der slowenischen Sprache, Pesme za pokušino (rokopis), Pesme po Koroškim ino Štajerskim znane, enokoljko popravlene ino na novo zložene (1833), Prijetne pripovedi za otroke (1832), Kratkočasne pravlice otrokam v podvučenje (1835), Martin. Mladi pušovnik (1836). Napisal je številne pesmi, med katerimi so mnoge ponarodele: Zdravica za Slovence, Veseli hribček, Vinska trta.
Poglavitno v njegovem delovanju je bilo preoblikovanje lavantinske škofije v slovensko škofijo na spodnjem Štajerskem, s čimer je zavrl ponemčevanje v slovenski Štajerski.

Nina Lončar