- O knjižnici
- Storitve
- Vpis
- Iskanje, izposoja gradiva
- Podaljševanje, rezervacije gradiva
- Prevzem gradiva v ČUKomatu
- Prilagojene storitve za uporabnike s posebnimi potrebami
- Strokovno referentstvo
- Oddaljen dostop do e-virov
- Odprta znanost
- Bibliografije
- Medknjižnična izposoja
- CIP in obvezni izvod
- Izobraževanje uporabnikov
- Predlog za nakup
- Reproduciranje gradiva
- Oddajanje Glazerjeve dvorane
- Vprašaj knjižničarja
- Zbirke
- Kisum
- Domoznanstvo
- Pomoč
Sojč, Ivan
Ivan Sojč se je rodil 10. maja 1879 v Ljubnici pri Vitanju v kmečki družini. Že kot mlad šolar je rezbaril figure konjičkov in oče ga je po končani ljudski šoli poslal v uk. Štirinajstletni fant se je leta 1893 začel učiti pri različnih polzlatarjih, podobarjih ter kiparjih v Celju in Mozirju. Leta 1900 se je po delovne izkušnje odpravil v Avstrijo, kjer se je zaposlil pri podobarju v Wolfsbergu. Čez pol leta je odšel v Linz in kot figuralik delal do marca 1901, nato se je aprila odpravil v Gradec kjer je nadaljeval delo figuralika in obiskoval državno obrtno šolo ter zasebno umetniško šolo slikarja in kiparja Paula Schad-Rosse. Leta 1903 se je vrnil v Linz, kasneje šel na Bavarsko, oktobra 1904 do 1907 je bil zaposlen v Ulmu ter se od tam za kratek čas odpravil na Dunaj. Avgusta 1908 se je vrnil v domovino in si na domačiji v Ljubnici uredil zasilno delavnico, v kateri je delal, dokler zanjo ni našel primernejšega prostora v Vitanju. Po pregovoru Avguština Stegenška in župnika Antona Ravšla se je odločil zapustiti preveč odročno Vitanje.
Sredi leta 1911 se je z družino preselil v Maribor, na Cankarjevo ulico 26, kjer je imel na dvorišču kiparsko delavnico za katero je obrtno dovoljenje dobil 1. julija 1911. Poleti 1928 se je družina preselila na Razlagovo ulico 22, kjer je imel od 16. julija registrirano svojo obrt. Na tem naslovu si je ustvaril dobre pogoje za delo, tukaj je živel in delal do začetka druge svetovne vojne. Junija 1941 je bil Sojč skupaj z ostalimi člani družine prepeljan v meljsko kasarno od koder so jih julija deportirali v Srbijo. V Zemunu je dobil zaposlitev v veliki vinarni Mozer, kjer je rezbaril reliefe za sode. Nato je odšel v Beograd in do osvoboditve delal pri neimenovanem črnogorskem kiparju. Leta 1945 se je bolan vrnil v Maribor in ni več veliko delal.
Poleg kiparja, polzlatarja in restavratorja je bil tudi predsednik Slovenskega obrtnega društva, član mariborske zbornice in mestni odbornik.
Umrl je 21. marca 1951 v Maribor
Anja Kotnik
Viri:
Naše slike. Priloga Slovenskemu gospodarju, februar 1930, str. 3.
Slovenec, 10. maja 1939, str. 7.
Straža, 4. aprila 1913, str. 3.
Straža, 16. januarja 1924, str. 3.
Tabor, 18. januarja 1921, str. 2.