Tanc, Anton

Rodil se je v Modriču, pri Laškem gostaču Antonu in rudniški delavki Heleni, rojeni Maček. V Laškem je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, nato se je preživljal z raznimi deli. Služil je kot kmečki  hlapec, rudar v Hrastniku, točaj in hotelski sluga v Laškem in Ljubljani. Kot lakaj in vratar je služboval v hotelih v Ljubljani, Mariboru in na Bledu ter, po opravljenem tečaju za lakaje, v bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in ga kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Tri leta je delal v Donbasu, v rudniku Čulkovsk, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski, psevdonim Tone Maček pa je povzel po dekliškem priimku svoje matere. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (kasneje Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je, z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec), živel do smrti. Med vojnama je sodeloval pri slovenskem social - demokratskem tisku (tudi ameriškem), največ pri časopisih Pod lipo, Svoboda in Vzajemna svoboda. Med nemško okupacijo se je moral leta 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že leta 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. V njem je bila prisotna neverjetno velika želja po izobraževanju in pisnem izpovedovanju. Kljub skromnem življenju, je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj knjig pa je bilo, na njegovo željo, oddanih sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora in še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturno prosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov (npr. za prvomajsko proslavo v Mariboru  leta 1929 z naslovom »Osvobojenje«, ki je bila prepovedana), prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, predsednik  delavsko izobraževalnega društva Svoboda itd.

Med vojnama je sodeloval pri slovenskem socialdemokratskem (tudi ameriškem) tisku, največ pri časopisih Pod lipo, Svoboda in Vzajemna svoboda. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme (pod psevdonimom Anton Čulkovski),  ki naj bi izšla leta 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, z utemeljitvijo, češ da »tvori nje vsebina v celoti pregrešek po čl.1/5 zakona o zaščiti  javne varnosti … z dne 6. jan. 1929…«. Pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu, izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki s skupnim naslovom Začetki; Trpki sadovi I. in II.  Kot prozaist je začel s spomini. Povesti, novele in črtice govore o delavcih, zlasti rudarjih. Novele o izkoriščanih in brezpravnih hišnih poslih, služkinjah in slugah so najbolj dognane (mdr. Posredovalnica za službe, Sluga Matej in njegov pes). Družbenokritični drami Detomorilka in Glavnjača imata izdelane samo začetne prizore in sta ostali v rokopisu. Napisal je tudi nekaj otroških iger v verzih za društvene prireditve. Delno avtobiografski roman, Slučaj Kumberger (izšel leta 1998, prvotno izhajal v nadaljevanjih v Delavski politiki 1933, št. 68 sl.–1935, št. 55), govori  o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo in velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in snovno novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je zgledoval pri piscih slovenskih povesti predvsem po Cankarju in ruskih realistih. Edina zbirka proze, ki je izšla leta 1938, v knjigi naslovljena po povesti Ženin iz Amerike (s spremno besedo Cirila Štuklja), prinaša že objavljena besedila. Publicistika je povezana z njegovim kulturno - prosvetnim delom. Napisal je brošuro Kronika delavske kulture v Mariboru (Vzajemnost, 1938). Veliko je prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. Tančevi članki in prevodi so bili objavljeni v listih: Naprej, Delavska politika, Svoboda, Pod lipo, Kres in drugje.

Dejan Kac