Travner, Vladimir

Rojen 8. decembra 1886 v Gorenjem Logatcu, sodniku Martinu in Karolini, rojeni Obreza. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani (1893–1895)  in  v Novem mestu (1895–1897). Gimnazijo zaradi bolezni v več krajih, maturiral je v Novem mestu leta 1906. V letih  1906–1911 je študiral  pravo v Gradcu, kjer je bil promoviran leta 1911. Sodno prakso je opravil 1911 v Gradcu, nato je bil  v sodniški službi v Ljubljani, Gradcu in Mariboru (1914-1918). Ko je leta 1918 opravil sodniški izpit, je bil sodnik v Ptuju, od 1927 pa okrožni sodnik v Mariboru, kjer je ostal do smrti. Travner je bil v študentskih letih član akademskega društva Triglav, v njem se je zavzemal za ustanovitev slovenske univerze. Leta 1909 je bil v Gradcu, v spopadu s člani nemškega visokošolskega društva (burši) ranjen, o čemer sta poročala časnika Slovenec in Straža.

Zanimanje za zgodovino je kazal že v višjih razredih gimnazije. V okolju muzeja v Ptuju, predvsem pa v Mariboru, v krogu Muzejskega društva in Zgodovinskega društva s Študijsko knjižnico in z muzejskimi zbirkami, se je razvil v dejavnega popularizatorja zgodovine. Aktivno se je začel ukvarjati s proučevanjem zgodovine v Ptuju, kjer je objavil svoj prvi zgodovinski spis Stari Poetovio (Ptujski list 1921). Kot zgodovinar je obravnaval vprašanja, za katera je domneval, da jih običajna zgodovina zanemarja, da pa bodo zaradi svoje posebnosti zanimala povprečnega bralca.  

Mariborsko preteklost je začel raziskovati takoj po svojem prihodu v Maribor z obravnavanjem mariborskega protestantizma (Die Geschichte des Protestantismus in Maribor, MZ 1928, št. 121–283). Objavil je številne krajevnozgodovinske črtice iz  Maribora in okolice, med katerimi izstopata v Kroniki slovenskih mest objavljena  referata o »Ghettu« v Mariboru (II, 1935) ter o mariborskih pokopališčih (III, 1936). Z Mariborom so povezane objave o grških, rimskih in bizantinskih novcih v mariborskem muzeju (ČZN, 1928). Iz skupnega dela z Egonom Baumgartnerjem je nastala študija o naših srednjeveških novcih (ČZN, 1930). Mariborsko društvo Ogenj mu je leta 1931 izdalo brošuro Upepeljevanje mrličev v modernih krematorijih. Leta 1934 je izdal knjigo Kuga na Slovenskem.

Izven okvira glavnega zgodovinskega dela je ob jubileji društva Pravnik v  publikaciji Pol stoletja društva »Pravnik« napisal članek Naši sodniki in državni pravdniki.

Travner je bil znan tudi kot humorist. V Mariboru je sodeloval na humorističnih prireditvah ter objavljal aforizme, humoreske in satirične pesmi, največ v Totem listu 1938–9 (psevdonim Jurček Frnikula), npr. sonet Čista rasa (1939, št. 23), naperjen proti Hitlerjevemu rasizmu. Občasno je pošiljal šale v »Koprive - list za humor i satiru«, ki je izhajal v Zagrebu.

Dejan Kac