Štukelj, Leon

Rodil se je 12. novembra 1898 v Novem mestu. Družina je štela pet članov: oče Leopold, mama Marija in poleg Štuklja še dve sestri Leopoldino ter Irmo. Leta 1905 je v rojstnem kraju začel obiskovati deško šolo in leta 1916 tam tudi zaključil gimnazijo. Istega leta je odšel na Dunaj služit vojaščino. Po koncu le-te se je leta 1918 vpisal na Pravno fakulteto na Dunaju, kjer je končal prvi semester. Študij je nadaljeval v Zagrebu in leta 1920 postal študent Pravne fakultete v Ljubljani na kateri je leta 1924 tudi diplomiral.  Za tem je kot sodniški pripravnik delal na Okrožnem sodišču Novo mesto. Kot sodnik je dobil službo leta 1926 v Lenartu v Slovenskih goricah in leto kasneje odšel službovat v Maribor na Okrožno sodišče. Leta 1933 se je poročil z Lidijo Plemelj s katero je dobil sina, ki je kmalu po rojstvu umrl in hčer. V času druge svetovne vojne se je preselil na Dolenjsko, kjer je nadaljeval sodniško službo in se po njenem koncu vrnil v Maribor. Povojna oblast mu je trajno prepovedala opravljanje sodniške službe, zato je kot pravni referent delal pri Trgovinski in gostinski zbornici ter na koncu na Gospodarski zbornici Maribor. Leta 1965 se je upokojil.

Leon Štukelj je začel telovaditi kot devetletni fant v društvu Novomeški Sokol. V okviru tega je imel leta 1908 svoj prvi javni nastop. Telovadba in sokolska načela sta ga povsem prevzela. V času med obema vojnama je bil Štukelj na vrhu svetovnega športa. Na olimpijskih igrah je osvojil šest medalj: prvo zlato leta 1924 v mnogoboju in na drogu, ponovno zlato je prejel leta 1928 na krogih ter bron v mnogoboju in z vrsto, v Berlinu pa je leta 1936 prejel tudi srebrno kolajno na krogih. Na svetovnem prvenstvu je bil leta 1922 prvi na krogih, drogu in bradlji, drugi na konju in z vrsto, 1926 prvi na krogih in drogu, drugi z vrsto in tretji na bradlji ter leta 1930 tretji na drogu in z vrsto.

Napisal je knjigi »Mojih sedem svetovnih tekmovanj« (1989) in »Prvih 100 let« (1998).

Poleg vseh osvojenih kolajn in prejetih številnih drugih odlikovanj mu je mesto Maribor leta 1989 podelilo zlati grb. Danes se po njem imenujeta tudi trg in športna dvorana v Mariboru.

Štukelj je bil vse do svoje smrti športno aktiven, saj je vsakodnevno vadil na krogih v svojem stanovanju. Nedvomno je veljal za enega najpomembnejših osebnosti v slovenski športni zgodovini in je vsekakor največji slovenski ter jugoslovanski telovadec ter olimpijska legenda.

Tik pred 101. rojstnim dnevom je nepričakovano umrl zaradi srčnega infarkta. Pokopan je na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Anja Kotnik