Osnovno šolo je končal v Vidmu pri Ptuju in nadaljeval šolanje na gimnaziji na Ptuju in v Mariboru. Od leta 1893 je študiral bogoslovje v Celovcu, kjer je bil leta 1896 posvečen v mašnika. Eno leto je delal kot kaplan na Prevaljah, nato kot provizor v Grebinju (Griffen), v Šmarjeti pri Töllerbergu in v Voglah (Winklern). Leta 1901 je postal župnik v Belšaku (Weissenstein) pri Pliberku in leta 1902 v Libeličah. V času koroškega plebiscita je krepil narodno zavest in bil dejaven pri zahtevah za priključitev Libelič Jugoslaviji. V letih 1936-1937 je bil upravitelj dekanije Dravograd. Na podlagi stikov s protestanti v versko mešanih krajih je napisal Nostra maxima culpa! Die bedrängte Lage der katholischen Kirche, deren Ursachen und Vorschläge zur Besserung (1904), v kateri je predlagal številne spremembe na cerkvenem področju. Knjiga je bila, kot edina, ki jo je v novejšem obdobju napisal Slovenec, uvrščena na seznam prepovedanih knjig (Index librorum prohibitorum ) Rimske kongregacije. Leta 1941 so ga izselili na Hrvaško, od koder je odšel v Stično. V Libeliče se je vrnil leta 1945. Ukvarjal se je tudi s fiziko, na področju katere je napisal knjigo Bewegungen (1920).

Nina Lončar
 

Viri: 
Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 1. marca 1901, str. 87.
Slovenski gospodar, 3. aprila 1935, str. 7.
Voditelj v bogoslovnih vedah, Profesorji bogoslovnega učilišča v Mariboru, Maribor, 1904, str. 392.
Slovenski biografski leksikon, četrta knjiga, SAZU, Ljubljana 1980-1991, str. 556.