SIMPOZIJ ZGODOVINA SLOVENSKEGA LITERARNEGA PREVAJANJA NA SEVEROVZHODU SLOVENSKEGA ETNIČNEGA PROSTORA

08.03.24

Petek, 15. marec, 9.45–11.45, Glazerjeva dvorana

Simpozij s kratkimi predstavitvami izbranih poglavij iz monografije Zgodovina slovenskega literarnega prevoda, ki v 122 poglavjih v avtorstvu 64 strokovnjakov zarisuje vpliv literarnega prevoda na izoblikovanje slovenske identitete, kulture, literature in družbe. Začel se bo v Glazerjevi dvorani in sklenil z odprtjem razstave ter predstavitvijo eksponatov v Likovnem razstavišču (ob 11.45).

Dogodek prireja Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v sodelovanju z UKM in soorganizatorji.

 


KRVODAJALSKA AKCIJA ZA ŠTUDENTE

06.03.24

Študentski svet Univerze v Mariboru že vrsto let organizira krvodajalske akcije za študente v jesenskem in pomladanskem terminu. V letošnji marčevski izvedbi bo akcija potekala v treh terminih, in sicer:

  • 11. marca 2024 med 8. in 13. uro v prostorih Tehniških fakultet (v avli FERI),
  • 12. marca 2024 med 8. in 17. uro v prostorih Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor,
  • 13. marca 2024 med 8. in 13. uro v prostorih trojčka fakultet (v dekanatu PEF).

Na odvzem krvi lahko študentje (in ostali zainteresirani) pridejo kadarkoli v teh terminih, je pa priporočljivo predhodno naročilo na tel. št. 041 320 796 ali 041 479 242 (vsak delavnik med 15. in 17. uro).

Darovanje krvi je popolnoma prostovoljno, anonimno in brezplačno. Odvzem traja približno 5-10 minut, pri čemer se daruje 450ml krvi, po tem pa darovalec dobi brezplačno malico. To predstavlja malo truda za darovalca, ampak veliko dejanje za druge ljudi, ki kri potrebujejo. Najbolj zanimivo dejstvo je definitivno ravno to, da en sam darovalec z enim darovanjem lahko reši kar tri življenja hkrati.

V Sloveniji se v povprečju potrebuje dnevno okoli 300 do 350 krvodajalcev, da lahko bolnikom zagotovimo zadostno količino krvi. Namen naše akcije je ustvarjanje dobrih humanitarnih navad že v študentskih letih z namenom, da bi krvodajalstvo postalo študentom del življenja.


PREDAVANJE VESNE V. GODINA O 8. MARCU

29.02.24

Torek, 5. marec, 17.00, Glazerjeva dvorana

Javno predavanje socialne antropologinje prof. dr. Vesne V. Godina z naslovom O pomenu 8. marca prireja Soroptimist International, Humanitarni Soroptimist Klub Maribor.

 


PREDSTAVITEV KNJIGE JANJE RAKUŠ »TRI BARVE ZA ENO SMRT« - ODPOVEDANO

29.02.24

NOV TERMIN SPOROČIMO NAKNADNO.

Četrtek, 7. marec, 18.00, kavarna Sova

V okviru cikla Večeri pod arkadami se bo z avtorico nagrajenega romana, ki je izšel pri založbi Litera, pogovarjal urednik Aljaž Krivec.

Pisateljica in vizualna umetnica Janja Rakuš v svojem novem besedilu izpisuje pripoved o Liviji, prevajalki dela Yvesa Kleina Modra revolucija ter Tobijasu, slikarju, ki trpi za t. i. kromolepsijo, boleznijo, ki mu omogoča, da vidi več barv kot je za ljudi običajno, s čimer že signalizira eksperimentalni in konceptualni podpis, znan iz njenih prejšnjih del.

Tri barve za eno smrt so zaradi svojih esejističnih značilnosti, ki se stalno gibajo med umetnostnozgodovinskimi, filozofskimi in teozofskimi kontemplacijami, obenem pa tudi zaradi svoje literarnoestetske dovršenosti, delo, ki ga je mogoče brati vedno znova in znova. Delo, ki se z vpeljavo avtoričinih videoposnetkov, dostopnih preko QR-kode, širi v polje multimedijskega projekta, je zmagovalni roman natečaja novo obzorje, ki ga je založba Litera razpisala za najboljša še neobjavljena romaneskna besedila (z ovitka knjige).

 


SPOMINJANJA: BARBARA CELJSKA MED ZGODOVINO IN SODOBNOSTJO

29.02.24

Petek, 8. marec, 17.00, Glazerjeva dvorana

Tokrat bo v ciklu Spominjanja potekal pogovor z naslovom Barbara Celjska med zgodovino in sodobnostjo, zasnovan ob knjigi doc. dr. Zlatke Rakovec-Felser Na valovih sreče in pogube. Kraljica Barbara Celjska. Z avtorico se bo pogovarjala mag. Majda Potrata.

Avtorica romana, sicer docentka s področja zdravstvene (medicinske) psihologije, je leta 2013 pri mariborski založbi Pivec izdala zgodovinski roman o Barbari Celjski (ok. 1381–1451), madžarski, nemški in češki kraljici, rojeni na naših tleh v plemiški družini, ki se je povzpela od habsburških vazalov do državnih knezov (1536).

V slovenskem pripovedništvu in dramatiki je tematika Celjskih grofov pogosto ubesedena, od žensk je kot naslovna junakinja najpogosteje upodobljena Veronika Deseniška, Barbare Celjske pa se drži vzdevek Črna kraljica. Njeno podobo so prekrili predsodki in miti, ki so jih spletli predvsem njeni nasprotniki. S študiozno poglobitvijo v zgodovinske vire je Zlatka Rakovec-Felser njeno podobo očistila odvečne navlake in prepustila sodobnemu bralcu in bralki, da si sam ustvari sliko o njej, ki je daleč presegla svoj čas.

Spominjanja pripravljamo Zveza kulturnih društev Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor in Javni sklad za kulturne dejavnosti Maribor. 

 

Strani